Jedro

Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

S prvostopno odločbo GURS, OGU Celje, številka 02112-575/2009-5 z dne 9. 2. 2010 je odločeno, da se v katastrski občini ... v postopku parcelacije ugotovijo spremembe, ki so sestavni del izreka v nadaljevanju navedene tabele, z navedbo ukinjenih parcel in novo nastalih parcel. V obrazložitvi upravni organ navaja, da je na Območni geodetski upravi dne 25. 11. 2009, Republika Slovenija – Direkcija Republike Slovenije za ceste Ljubljana, vložila zahtevo za evidentiranje parcelacije zemljišč na podlagi akta državnega organa in sicer za zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo povezovalne ceste od avtocestnega priključka Celje-vzhod do križišča z lokalno cesto 46407-sever, v katastrski občini … Zahteva je vložena v skladu z določili 3. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, številka 20/04), 3. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, številka 35/95) ter 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, številka 47/06 in 65/07, dalje ZEN). Zahtevi je priložen elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev. Nadalje navaja 48. člen ZEN, ki določa, da se postopek evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa, uvede na zahtevo državnega organa. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto (Uradni list RS, številka 52/03), na podlagi katerega je bila parcelacija izvedena, je akt državnega organa in Direkcija za ceste Republike Slovenije organ v sestavi Ministrstva za promet. V nadaljevanju tabelarno navaja, katere stranke so bile kot lastniki zemljišč povabljene na parcelacijo. Upoštevan je pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN, ki določa, da mora biti urejen del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Ni ugotovljenih neskladjih med izvedeno parcelacijo zemljišč in aktom državnega organa. Po določbi tretjega odstavka 7. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku zamejničenja posestnih meja ali njihova nestrinjanja s tako izvršenim mejničenjem, ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novo nastalih parcelnih meja v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga procesne kršitve določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je Direkcija Republike Slovenije za ceste organ v sestavi Ministrstva za promet in izvaja strokovno tehnične, razvojno organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter hitrih cest, naloge, ki se nanašajo na prevoze v tovornem in potniškem cestnem prometu, ter ugotavljanje skladnosti cestnih vozil. Med te sodijo tudi priprava predlogov za investicijo državne ceste v njeni pristojnosti, usklajevanje pri projektiranju, graditvi in obnovah cest in objektov na teh cestah. Direkcija zbira in obdeluje različne podatke, potrebne za presojo glede vlaganj v ceste in izvaja naloge, sprejete v Državnem zboru, Vladi in Ministrstvu za promet. Njene naloge so zapisane na spletni strani Ministrstva za promet. Med njimi ni nalog v zvezi z zahtevami oziroma pooblastili v zvezi z naročanjem geodetskih dejanj, ki naj bi sodila v podlago četrtega odstavka 48. člena ZEN, na katero se sklicuje tožena stranka. Po Zakonu o državni upravni so organi v sestavi ministrstva obravnavani v določbi 14. člena in v določbah od 21. do 25. člena tega zakona. Četrti odstavek 48. člena ZEN določa, da uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. Zahteva same Direkcije RS za ceste ne pomeni akta državnega organa, niti organa lokalne skupnosti. Tožnika kot lastnika o parcelaciji njunih solastnih nepremičnin sploh nista bila obveščena, niti nista pri parcelaciji sodelovala. Gre za ravnanje, ki je slabše kot v obdobju podržavljenja zemljišč, kjer lastnik nepremičnine ni imel nobene besede. Tožnika sta solastnika zemljišč, zanju je to eksistenčnega pomena glede opravljanja poslovne dejavnosti in širjenja njune dejavnosti. Gre za kršitev ustavne določbe 67. člena Ustave RS, ki pravi, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. ZEN nima določb, ki bi posegale v določbo 67. člena Ustave RS. Po določbi 37. člena SPZ je lastninska pravica opredeljena kot pravica uživati lastnino, z njo upravljati in razpolagati. Njena pravica razpolaganja in pravica odločanja o lastnini ter obsegu lastnine je prizadeta. V primeru parcelacije je potrebno, da so meje zemljišč, ki se parcelirajo urejene ali pa se meja uredi. To je opredeljeno v 49. členu ZEN. Nihče nima pravice posegati v lastnino tudi na ta način, da bi brez lastnika zemljišča ali brez njegove vednosti in pooblastila uredil meje njegovega zemljišča in postavljal mejna znamenja. Zaradi tega elaborat parcelacije ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev, saj parcelacije in ureditve mej nista podpisala tožnika kot solastnika, in je bil voden postopek brez njenega sodelovanja.

Predlagata, da se tožbi ugodi in da se obe upravni odločbi odpravita in vrne zadeva prvostopnemu organu v ponovno odločanje, ter da sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnikoma stroške tega postopka v 15. dneh, od dneva plačila zamude dalje do plačila in pod izvršbo.

Pritožbeni organ v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v upravnem sporu je Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki v določbi četrtega odstavka 48. člena določa upravni postopek evidentiranja parcelacije. Ta navaja, da uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. Prvostopni upravni organ v razlogih odločitve določno navaja, da se postopek evidentiranja parcelacije izvede na podlagi akta državnega organa, ta je v obravnavanem primeru Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto (Uradni list RS, številka 92/03).

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da Direkcija RS za ceste ni imela zakonskega pooblastila za vložitev takšne zahteve. Ker gre za akt državnega organa, je bila tudi v spornem primeru Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest. To pomeni, da navedena zakonska določba po svoji vsebini pooblašča Direkcijo RS za ceste za vložitev zahteve za parcelacijo, ker gre za pripravljalna dela v okviru izvedbe zgoraj navedene uredbe. Neutemeljen je nadaljnji tožbeni ugovor, da tožnikoma ni bila dana možnost sodelovanja. Kot izhaja iz obrazložitve prvostopnega organa, katerega odločitev je potrdila še z dodatno obrazložitvijo pritožbena odločba, je upravni organ spisovno izkazano povabil k sodelovanju v postopku lastnike vseh parcel in med njimi sta tudi navedena oba tožnika. To dejstvo izhaja iz listin upravnih spisov, to je vabila z dne 23. 10. 2009 in kopije oddajne knjige, iz katere je razvidno, da so bile vsem lastnikom poštne pošiljke z vabilom na udeležbo evidentiranja parcelacije, oddane dne 23. 10. 2009. Četrti odstavek 48. člen ZEN pa izrecno določa, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da so bile s tem kršene določbe 67. člena Ustave RS in 37. člena Stvarnopravnega zakonika, ki se nanašajo na varstvo zasebne lastnine in pravico upravljati in razpolagati s to lastnino.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.