Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je, ko je bil veleposlanik, povzročil premoženjsko škodo v rezidenci, ki je last zasebnice. Republika Slovenija je na podlagi sodne poravnave škodo poravnala, sedaj pa jo na podlagi 3. in 4. odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) uveljavlja od toženca.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec tožnici plačati 31.365,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2011 dalje (I. točka izreka), kar je zahtevala tožnica več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in tožencu naložilo v plačilo še dodatnih 17.242,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2011 dalje ter stroške prvostopenjskega postopka v višini 7.357,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 6. 2022 dalje (I. točka izreka). V preostalem delu je tožničino pritožbo zavrnilo, ravno tako pa je v celoti zavrnilo pritožbo toženca, ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka), tožencu pa naložilo v plačilo 453,96 EUR stroškov pritožbenega postopka (III. točka izreka).

4. Zoper takšno odločitev vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: ‒ „Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da sta ugovora zastaranja, ki ju je tožena stranka podala v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje, prepozna? ‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko sta presodili, da je ugovor zastaranja pomanjkljivo substanciran, pri čemer nista obrazložili, zakaj ga štejeta kot pomanjkljivo substanciranega? ‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da terjatev tožeče stranke ni zastarala, ker je potrebno začetek teka 6 mesečnega roka iz 4. odstavka 147. člena OZ oz. 3. odstavka 148. člena OZ pričeti šteti od dneva, ko je bila odškodnina plačana, čeprav je od dneva nastanka škode že potekel zastaralni rok za izterjavo te škode? ‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da podane trditve tožeče stranke glede vtoževane škode v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje niso prepozne, ker se je tožeča stranka v postopku pred razveljavitvijo prvostopne in drugostopne sodbe utemeljeno zanašala na intervencijski učinek? ‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da je tožba sklepčna, ker se sklicuje na dokazne listine za vtoževano škodo v višini 112.843,03 EUR, čeprav je bila višina vtoževane škode 65.000,00 EUR? ‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da lahko vloge iz drugega pravdnega postopka nadomestijo tožbene navedbe? ‒ Ali je drugostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da se lahko z regresnim zahtevkom iz 4. odstavka 147. člena OZ oziroma 3. odstavka 148. člena OZ zahteva ne le plačilo navadne škode, ampak tudi plačilo zneska zakonskih zamudnih obresti, ki je bil predmet drugega postopka, na podlagi katerega je tožeča stranka uveljavljala svojo regresno pravico?“

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).