Jedro

Vprašanje, ali konkreten poseg, to je povezava dveh med seboj ločenih objektov s pokritjem vmesnega praznega prostora, predstavlja rekonstrukcijo ali dozidavo, ni pravno vprašanje, ki bi zahtevalo vsebinsko presojo revizije. Že na podlagi pomena besede dozidava je namreč jasno, da ta pomeni dozidati oziroma prizidati nov objekt k obstoječemu objektu in na ta način povečati tloris obstoječega objekta. Pomeni torej izvedbo del oziramo gradnjo izven tlorisa obstoječega objekta in priključitev tako dobljenega novega tlorisa k tlorisu obstoječega objekta. Temu nasprotno pa pojem rekonstrukcija, glede na zakonsko definicijo (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), pomeni izključno dela na obstoječem objektu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Trebnje, 351-405/2015/7 z dne 28. 9. 2015. Z navedeno določbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objektov za spravilo pridelka 1 in 2 na tam navedenih zemljiških parcelah. Ugotovljeno je, da nameravani gradbeni poseg, ko iz dveh samostojnih objektov, velikosti 45,20 m x 22,00 m, nastane en objekt 100,24 m x 22,00 m, ni rekonstrukcija v smislu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ampak dozidava, ki po veljavnem OPN, do sprejetja OPPN, ni dovoljena. Pritožbo tožnika zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 35108-191/2015-2-KB z dne 5. 11. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja oba revizijska razloga po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. Zahteva plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. V okviru citirane določbe revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.1 Revident z vprašanji: ali nameravani poseg pomeni rekonstrukcijo ali dozidavo, ali morata biti za dozidavo kumulativno izkazana tako dozidava kot tudi bistvena sprememba zunanjega izgleda in ali je pravilno ravnanje sodišča, ki je sprejelo stališče, da nameravani poseg ni rekonstrukcija, ni pa se opredelilo do tega, za kakšen poseg sploh gre, kot tudi z navedbo, da opredelitev obeh pravnih pojmov v sodni praksi še ni izoblikovana, teh zahtev ni izpolnil. 7. Glede na razloge izpodbijane sodbe (da nameravana dela niso rekonstrukcija in da so na območju posega dovoljena le vzdrževalna dela, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, postavitev nezahtevnih enostavnih objektov ter rekonstrukcija in gradnja infrastrukturnega omrežja in naprav) zadnji dve vprašanji namreč nista vprašanji, ki bi vplivali na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, zato na njuni podlagi revizija ni dovoljena. Prvo vprašanje, ali konkreten poseg, to je povezava dveh med seboj ločenih objektov s pokritjem vmesnega praznega prostora, predstavlja rekonstrukcijo ali dozidavo, pa tudi ni pravno vprašanje, ki bi zahtevalo vsebinsko presojo revizije. Že na podlagi pomena besede dozidava je namreč jasno, da ta pomeni dozidati oziroma prizidati nov objekt k obstoječemu objektu in na ta način povečati tloris obstoječega objekta. Pomeni torej izvedbo del oziramo gradnjo izven tlorisa obstoječega objekta in priključitev tako dobljenega novega tlorisa k tlorisu obstoječega objekta. Temu nasprotno pa pojem rekonstrukcija, glede na zakonsko definicijo (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), pomeni izključno dela na obstoječem objektu.2 Zato tudi to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča, saj njegova revizijska presoja ne bi prispevala k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.

8. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Glej sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015 , X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi. 2 Enako, glede vsebine pojmov dozidava in rekonstrukcija, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 324/2014.