Jedro

Kljub osebni prizadetosti pritožnika, ki je bil, kot je to razvidno iz opravičila predsednika okrožnega sodišča, zaradi komunikacijskega šuma deležen neprimerne obravnave, njegova vloga in njena vsebina ne predstavljata primernega načina izražanja pritožnikovih pogledov na sodno zadevo in njegovih občutkov ob dogodku dne 17. 9. 2014, še manj pa so njegovi pozivi sodnici na vrnitev magistrskega naziva in odhod iz sodniške službe v povezavi z obrambo pravic strank v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne prispevajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je dr. B. B. zaradi žalitve sodišča kaznovalo s 500,00 EUR denarne kazni. Navedlo je, da naj bi 17. 9. 2014 v obravnavanem družinskem sporu razpravljajoča sodnica opravila neformalni razgovor z mladoletno hčerko pravdnih strank, skoraj trinajstletno N., ki pa ga zaradi nestrinjanja njenega spremljevalca (ki se očitno ni predstavil oz. legitimiral), da ga opravi brez njegove navzočnosti, ni mogla opraviti; istega dne je dr. B. B. vložil na sodišče vlogo, v kateri prosi za izdajo potrdila, da se je z mladoletno N. zglasil pri razpravljajoči sodnici na neformalnem razgovoru in da uveljavlja 350,00 EUR stroškov, ki naj jih plača sodnica. Sodišče je to vlogo s sklepom 25. 9. 2014 zavrglo.

2. 2. 10. 2014 je dr. B. B. poslal sodišču elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot „zahtevo za odpravo izdanega sklepa“. V tem dopisu je med drugim navedel, da ima občutek, da (sodnica) „zelo rada zlorablja () pooblastilo (…) ali pa zafrkava () ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo (sodniških) plač, (…) da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa s()o za (njo) davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava () po mili volji (…) (da) očitno ima v delovnem času dovolj prostega časa, da pod okriljem sodišča rešuje () svoje privatne zadeve (…) da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča () samo škodo in poštenim ljudem krade () čas.“ Temu dopisu je sodišče druge stopnje pripisalo namen omalovaževanja in žaljenja razpravljajoče sodnice in je njegovega avtorja, ki ni stranka postopka in zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic, denarno kaznovalo.

3. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje kaznovani. Pojasni svoje videnje dogodkov 17. 9. 2014, ko je spremljal mladoletno N. S. na razgovor na sodišče. Poudari, da se je ob prihodu na sodišče legitimiral in da je med sodnico in varnostno službo sodišča prišlo do komunikacijskega šuma, ter da se mu je zaradi dogodkov opravičil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je pritožnikov dopis sodnici že vzel v obzir. Meni, da sodišče druge stopnje v omenjeni zadevi ne bi smelo uporabiti določb pravdnega postopka, saj gre za zadevo iz sodne uprave, kot je to razbrati iz dopisa predsednika Okrožnega sodišča. Meni, da je po njegovem mnenju bila zadeva s tem urejena in da pritožbeno sodišče nima podlage za kaznovanje pritožnika za žalitve sodišča prve stopnje, ki bi edino lahko upravičeno reagiralo na pritožnikov dopis. Nadalje navede okoliščine, ki njegovo krivdo za dogodke omenjenega dne izključujejo, ponovi očitke razpravljajoči sodnici sodišča prve stopnje, ter pojasni kako je ravnanje sodnice sodišča prve stopnje vplivalo na njegovo čustveno stanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 109. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kaznuje pravdno sodišče po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena tega zakona tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Namen določbe je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva; ne konkretnega sodnika in sodišča, pač pa sodne veje oblasti v celoti(1). Kaznovanje zaradi žaljivih vlog tako ni omejeno le na stranke postopka, temveč zajema vse udeležence postopka. Pritožnik je v konkretnem dogodku nastopal v vlogi otrokovega zaupnika v smislu določbe prvega odstavka 410. člena ZPP, ki mu zakon podeljuje status udeleženca v postopku.

6. S strani sodišča druge stopnje povzeto sporočilo pritožnika tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča predstavlja osebni napad na razpravljajočo sodnico in s tem na ugled in avtoriteto sodstva. Kljub osebni prizadetosti pritožnika, ki je bil, kot je to razvidno iz opravičila predsednika Okrožnega sodišča, zaradi komunikacijskega šuma deležen neprimerne obravnave, njegova vloga in njena vsebina ne predstavljata primernega načina izražanja pritožnikovih pogledov na sodno zadevo in njegovih občutkov ob dogodku dne 17. 9. 2014, še manj pa so njegovi pozivi sodnici na vrnitev magistrskega naziva in odhod iz sodniške službe v povezavi z obrambo pravic strank v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne prispevajo.

7. Po 109. členu ZPP se storilca kaznuje za žalitev, storjeno v vlogi, v okviru sodnega postopka. Ker se z navedeno zakonsko določbo varuje ugled ter avtoriteta sodstva - in ne konkreten sodnik in sodišče, lahko sklep o kaznovanju po omenjenem členu za žalitev, ki se je zgodila pred sodiščem prve stopnje, sprejme tudi višje sodišče v postopku(2). Sodišče je tudi pravilno odmerilo višino kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP).

8. Konkreten dopis pritožnika, ki je bil sicer deležen obravnave s strani predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani(3), zaradi tega ni izgubil narave vloge, ki jo je sodišču posredoval pritožnik kot udeleženec v postopku (104. člen ZPP) in je zato sodišče pri njegovi presoji smelo in moralo uporabiti določbe pravdnega postopka.

9. Ker ne uveljavljani, niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (druga točka 365. člena v zvezi z 366. členom ZPP).

Op. št. (1): Glej odločbo US RS U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005. Op. št. (2): Glej odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice št. 44901/05 z dne 27. 12. 2012 v zadevi Alenka Pečnik v. Slovenija.

Op. št. (3): Zakon o sodiščih v 60. in 60a členu določa kaj sodi v zadeve sodne uprave.