Jedro

Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 7. 2009 in št. ... z dne 2. 6. 2009. Nadalje je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je po pooblaščenki pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se sodišče ni opredelilo do vprašanja, ali je odločitev v zadevi, ki se je vodila pod opr. št. Ps 130/2009 (očitno gre za zadevo Ps 1302/2009), predhodno vprašanje v predmetnem sporu. V tem delu ostaja sodba neobrazložena, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Tožnik je zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 500/2010 z dne 27. 1. 2011 vložil revizijo, o kateri Vrhovno sodišče RS še ni odločalo. Prvostopenjsko sodišče je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo. V spisu naslovnega sodišča, opr. št. Ps 1302/2009, na katerega se sklicuje sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe, se nahaja sklep o določitvi plače št. ... z dne 15. 9. 2008, iz katerega je razvidno, da se s tem sklepom županu (tožniku) določi plačilo za opravljanje funkcije nepoklicnega župana v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. V socialnem sporu tožnik zastopa stališče, da ob upoštevanju veljavnih predpisov ni sprejemljiva razlaga, da se z nepoklicnim opravljanjem funkcije vzpostavi obveznost zavarovanja iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja in da pridobi nepoklicni župan lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi 5. odstavka 13. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) od prvega dne upokojitve dalje in da se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Ob razlagi ZPIZ-1 je potrebno upoštevati tudi druge veljavne predpise. Potrebno je razlikovati med poklicnim in nepoklicnim opravljanjem funkcije, iz katerega izhajajo različne pravice in obveznosti. Veliko nepoklicnih županov ima različne statuse. Pravna podlaga za plačilo nepoklicne funkcije je ZLS in ZSPJS. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter na bistvene kršitve določb postopka. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti postopkovnih določb, na katere se v pritožbi sklicuje tožnik.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 7. 2009 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 2. 6. 2009. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da je na podlagi odločbe OE ..., št. ... z dne 13. 3. 2009 ugotovljeno, da je dajatev, starostna pokojnina, v obdobju od 1. 8. 2008 do 31. 8. 2009 preveč izplačana. Preplačilo je nastalo v znesku 10.044,37 EUR. Neupravičeno izplačani znesek je tožnik dolžan nakazati na račun tožene stranke v roku 14 mesecev o prejema te odločbe. Po poteku tega roka se bodo zaračunavale zamudne obresti in izvedla prisilna izterjava na stroške dolžnika.

Vprašanje povrnitve preplačila je urejeno v 275. členu ZPIZ-1. V 1. odstavku je določeno, da oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (sedaj: Obligacijski zakonik). V 3. odstavku istega člena je določeno, da zavod (tožena stranka) izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno.

Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, izhaja pa tudi iz dokumentacije v spisu, je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine z odločbo tožene stranke št. ... z dne 4. 9. 2008, ki je bila v obnovi postopka nadomeščena z odločbo št. ... z dne 3. 2. 2009. Z odločbo št. ... z dne 12. 3. 2009 je bilo odločeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi 5. odstavka 13. člena ZPIZ-1 od 1. 8. 2008 dalje. Po izdaji navedene odločbe je tožena stranka izdala še odločbo št. ... z dne 13. 3. 2009, s katero je odločila, da se ustavi izplačevanje starostne pokojnine s 1. 8. 2008. Obe odločbi sta postali dokončni in pravnomočni. Sodišče prve stopnje je namreč s sodbo Ps 1302/2009 z dne 14. 7. 2010 potrdilo odločitev tožene stranke glede ugotovitve lastnosti zavarovanca. Pritožba zoper navedeno sodbo je bila zavrnjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, št. Psp 500/2010 z dne 27. 1. 2011. Odločitev tožene stranke glede ustavitve izplačevanja pokojnine pa je prvostopenjsko sodišče potrdilo s sodbo, opr. št. VIII Ps 1941/2009 z dne 18. 3. 2011, ki je bila potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Psp 196/2011 z dne 2. 6. 2011. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je imel tožnik od 1. 8. 2008 dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni, da glede na 1. odstavek 157. člena ZPIZ-1 že po samem zakonu ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine. ZPIZ-1 v navedeni določbi namreč določa, da je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. Skladno s prvim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. V 1. odstavku 178. člena ZPIZ-1 je določeno, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožniku v času od 1. 8. 2008 do 31. 3. 2009 neutemeljeno izplačala dajatev – starostno pokojnino v znesku 10.044,37 EUR (višina navedenega zneska očitno ni sporna, kar je razvidno iz zapisnika z glavne obravnave z dne 18. 3. 2011). Tožena stranka je zato skladno s 3. odstavkom 275. člena ZPIZ-1 utemeljeno odločila, da je tožnik navedeni znesek dolžan vrniti toženi stranki. Odločitev v zadevi Ps 1302/2009 z dne 27. 1. 2011 tudi ni mogoče šteti kot odločitev o predhodnem vprašanju v smislu 147. člena ZUP. Tožena stranka je namreč v okviru pristojnosti, ki jih ima po ZPIZ-1, odločila o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine in tudi o povrniti preplačila.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo o potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sam trpi stroške pritožbe.