Jedro

Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdal odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za odpravo odločb tožene stranke z dne 9. 7. 2009 in 2. 6. 2009. Z navedenim odločbama je tožena stranka ugotovila, da je bila starostna pokojnina tožniku v obdobju od 1. 8. 2008 do 31. 3. 2009 preveč izplačana v znesku 10.044,37 EUR, ki ga je tožnik dolžan vrniti. Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena odločitev tožene stranke, da ima tožnik od 1. 8. 2008 lastnost zavarovanca, mu je tožena stranka od tega dne dalje pravilno ustavila izplačevanje pokojnine, neupravičeno prejete zneske po tem datumu pa je dolžan vrniti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožnik ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine že glede na prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1, ki določa, da je pogoj za pridobitev pravice do do pokojnine prenehanje zavarovanja. Po določbah 178. člena ZPIZ-1 pa uživalec pokojnine, ki je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, ker se sodišče druge stopnje na eni strani sklicuje na odločitev sodišča v zadevi Ps 1302/2009, o kateri istočasno trdi, da ne predstavlja odločitve o predhodnem vprašanju. Kolikor odločitve sodišča Ps 1302/2009 ni mogoče šteti za odločitev o predhodnem vprašanju, to pomeni, da bi morali sodišči ugotavljati in obrazložiti, na podlagi katerih dejstev in dokazov ugotavljata, da je tožnika mogoče obravnavati kot osebo, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice. Določba prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 se lahko uporabi le za voljene nosilce javne funkcije, ki funkcije opravljajo profesionalno in zanjo prejemajo plačo ali nadomestilo plače. 4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi ne gre za tak spor.

6. Tožena stranka je o pravicah tožnika iz pokojninskega zavarovanja odločala z več dokončnimi odločbami. Najprej o priznanju pravice do starostne pokojnine in njeni višini. Nato je po ugotovitvi, da je tožnik (že pred priznanjem pravice do pokojnine) pričel neprofesionalno opravljati funkcijo župana, po uradni dolžnosti izdala tri dokončne odločbe: o priznanju oziroma ugotovitvi statusa zavarovanca, o ustavitvi izplačevanja pokojnine ter o preplačilu. Zoper vse te odločitve je tožnik uveljavljal sodno varstvo. Glede ugotovitve statusa zavarovanca je bil njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 500/2010 z dne 27. 1. 2011 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1302/2009 z dne 1. 7. 2010 (Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo s sodbo VIII Ips 129/2011 z dne 12. 6. 2012). Glede ustavitve izplačevanja starostne pokojnine je bil njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 196/2011 z dne 2. 6. 2011, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani VIII Ps 1941/2010 z dne 18. 3. 2011. 7. Pravnomočna sodba glede preplačila pa je predmet tega revizijskega postopka. Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdal odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).

8. Po določbi 1. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v premoženjskih socialnih sporih dovoljena v primerih, v katerih je dovoljena revizija po določbah ZPP, torej v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v obravnavani zadevi ne presega tega zneska, revizija pa tudi ni bila dopuščena.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno (377. člen v zvezi s 374. členom ZPP).