Jedro

V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje, tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 ni dopolnil tožbe. Tako tožnik tudi v dopolnjeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 16. 9. 2015, še vedno izpodbija odločbo druge stopnje. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijana odločba druge stopnje ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik s tožbo, ki jo je sodišče priporočeno prejelo dne 15. 6. 2015, izpodbija upravni akt druge stopnje in sicer odločbo Ministrstva za za okolje in prostor, 0618-1171/2014/2-NK z dne 21. 4. 2015, s katero je bila tožnikova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. V skladu z določbo 2. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) se v upravnem sporu odloča o zakonitosti upravnih aktov, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V danem primeru je to dokončni upravni akt prve stopnje. Iz izreka in obrazložitve odločbe organa druge stopnje je razvidno, da se v predmetni zadevi posega v tožnikov pravni položaj z odločbo organa prve stopnje. Iz pravnega pouka odločbe druge stopnje prav tako sledi, da je le zoper odločbo prve stopnje dovoljeno sprožiti upravni spor s tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije.

Sodišče je tožnika 27. 7. 2015 pozvalo na ustrezno dopolnitev tožbe z dopisom, ki ga je tožnik prejel 18. 8. 2015. Opozorilo ga je tudi, da bo sodišče tožbo zavrglo v primeru, če tožbe ne bo ustrezno dopolnil in je sodišče zaradi navedenega ne bo moglo obravnavati (drugi odstavek 31. člena ZUS-1.) Tožnik je sicer 16. 9. 2015 sodišču dostavil dopolnitev tožbe, vendar še vedno izpodbija upravni akt druge stopnje.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje, tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 ni dopolnil tožbe. Tako tožnik tudi v dopolnjeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 16. 9. 2015 še vedno izpodbija odločbo druge stopnje. Tožnik v danem 15 dnevnem roku svoje tožbe, ki jo je sodišče prejelo 15. 6. 2015, ni dopolnil skladno s pozivom sodišča za dopolnitev z dne 27. 7. 2015, ki ga je prejel 18. 8. 2015. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijana odločba druge stopnje ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.