Jedro

Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Tožnik mora izkazati, da upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, posega v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča mora biti pravni interes tudi neposreden in konkreten, morebitna ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora zato paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v revizijskem postopku.

Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.

Tako sklep o podaljšanju nastanitve kot odločba o dovolitvi zadrževanja v RS sicer nista predmet obravnavanega upravnega spora, vendar ob upoštevanju dejstva, da se revident ne nahaja več v Centru za tujce, kamor je bil nastanjen s sklepom, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, kažeta na spremembo njegovega pravnega položaja, ki vpliva na njegov pravni interes v tem revizijskem postopku.

Revident si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revident v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenima sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo Policijske postaje Ljubljana z dne 12. 1. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 15. 2. 2011 (1. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa); zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka) in revidenta oprostilo plačila sodnih taks (3. točka izreka). Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo odločil, da se revidentu v postopku odstranitve tujca na podlagi takrat veljavnega prvega odstavka 56. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-1) od dne 12. 1. 2011 od 15.50 ure do njegove odstranitve iz države, a ne dalj kot za šest mesecev, odredi nastanitev v Centru za tujce pri Ministrstvu za notranje zadeve. V postopku je bilo ugotovljeno, da je odločba o zavrnitvi revidentove prošnje za mednarodno zaščito postala dokončna in izvršljiva 3. 1. 2011. Revident po pravnomočnosti in izvršljivosti navedene odločbe tožene stranke ni sam zapustil Republike Slovenije, zato sta upravna organa štela njegovo bivanje v Republiki Sloveniji od 4. 1. 2011 dalje za nezakonito.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, pri tem pa tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve tožene stranke in utemeljuje zavrnitev tožbenih ugovorov.

3. Zoper 1. točko v uvodu navedene pravnomočne sodbe (in sklepa) sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogom 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo ali s sklepom ugodi reviziji in v celoti ali deloma razveljavi izpodbijano sodbo ter vrne zadevo v novo sojenje.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka pritrjuje razlogom sodišča v izpodbijani sodbi in predlaga, da se ta zavrže zaradi nedovoljenosti, saj revident za revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe ne izkazuje več pravnega interesa.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni dovoljena.

6. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Tožnik mora izkazati, da upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, posega v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča mora biti pravni interes tudi neposreden in konkreten, morebitna ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora zato paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v revizijskem postopku.

7. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.

8. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je v času revizijskega postopka prišlo do spremembe pravnega položaja revidenta. Prvostopenjski organ je namreč revidentu izdal sklep o podaljšanju nastanitve v Centru za tujce z dne 7. 7. 2011, in sicer do njegove odstranitve iz države oziroma do 12. 1. 2012. Po drugi strani pa je na podlagi revidentove prošnje za dovolitev zadrževanja prvostopenjski organ na podlagi 73. člena ZTuj-2 izdal odločbo z dne 11. 1. 2012, s katero je (med drugim) odločil, da se revidentu dovoli zadrževanje v Republiki Sloveniji od 13. 1. 2012 do 12. 6. 2012. Zoper navedeno odločbo je sicer revident vložil pritožbo, vendar le glede 3. točke izreka te odločbe, ki določa način zagotavljanja zdravstvenega varstva, osnovne oskrbe in preživljanja, kateri je tožena stranka z odločbo z dne 23. 3. 2012 ugodila, in odločila, da se 3. točka izreka navedene odločbe spremeni, tako da lahko revident navedene pravice uresničuje preko Centra za tujce (ne pa preko specializiranega društva za pomoč prizadetim osebam A., ki deluje na naslovu, kjer revident trenutno prebiva). Tako sklep o podaljšanju nastanitve kot odločba o dovolitvi zadrževanja v RS sicer nista predmet obravnavanega upravnega spora, vendar ob upoštevanju dejstva, da se revident ne nahaja več v Centru za tujce, kamor je bil nastanjen s sklepom, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, kažeta na spremembo njegovega pravnega položaja, ki vpliva na njegov pravni interes v tem revizijskem postopku.

9. Glede na takšno stanje obravnavane v času odločanja revizijske zadeve sklep o nastanitvi revidenta v Center za tujce, ki ga je revident izpodbijal s tožbo v tem upravnem sporu, očitno ne posega več v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Časovni učinek izpodbijanega sklepa o nastanitvi je bil namreč omejen, saj so pravne posledice navedenega sklepa prenehale veljati najmanj z izdajo sklepa podaljšanju nastanitve z dne 7. 7. 2011, v vsakem primeru pa z izdajo odločbe prvostopenjskega organa o zadrževanju revidenta v Republiki Sloveniji z dne 11. 2. 2012. Revident si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revident v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo.

10. ZUS-1 v četrtem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Na ta interes mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1) ves čas postopka, zato ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe (in sklepa) prvostopenjskega sodišča v revizijskem postopku. Vrhovno sodišče je zato vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

11. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dovoljena.

12. Po prvem odstavku 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V drugem odstavku 32. člena ZUS-1 pa je določeno, da sodišče na revidentovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

13. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 torej mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, ki pa jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.

14. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljen.

K III. točki izreka:

15. Ker je Vrhovno sodišče revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.