Jedro

Revizija je bila dopuščena glede pravnih vprašanj: - (ne)pravilnosti pravnomočne presoje o obstoju pasivne stvarne legitimacije v konkretnem primeru; - začetka teka roka za vložitev tožbe za vrnitev darila oziroma njegove denarne vrednosti v primeru, ko so tega dali starši enega od zakoncev njegovemu partnerju.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - (ne)pravilnosti pravnomočne presoje o obstoju pasivne stvarne legitimacije v konkretnem primeru; - začetka teka roka za vložitev tožbe za vrnitev darila oziroma njegove denarne vrednosti v primeru, ko so tega dali starši enega od zakoncev njegovemu partnerju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je darilna pogodba, overjena 15. 4. 1985 pri Temeljnem sodišču v Sežani, Enoti v Sežani, Ov 221/85, s katero je tožnica podarila 1/2 solastniškega deleža na parc. št. 3960/105 k. o. ... tožencu kot obdarjencu, nična, in odločilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 36.188,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2010 dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo v obrestnem delu tako spremenilo, da obresti tečejo od vložitve tožbe 16. 6. 2011, višji obrestni zahtevek pa se zavrne (I. točka izreka); sicer je pritožbo zavrnilo in sodbo v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem obsegu potrdilo (II. točka izreka).

3. Zoper to sodbo je toženec na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, (1) ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko se je postavilo na stališče, da je podana pravilna pasivna legitimacija in da je neutemeljena pritožbena graja, da bi morala biti kot stranka na pasivni strani vključena tudi A. A., ki je tudi bila stranka darilne pogodbe; (2) ali je pritožbeno sodišče storilo absolutni bistveni procesni kršitvi iz 11. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni spustilo v presojo, ali se je postopka udeleževala tožnica, ki ne more biti pravdna stranka, ter ker se ni opredelilo do pritožbene trditve toženca, da ni bila pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnica sposobna, da samostojno izjavlja voljo v pravnem prometu, oziroma da je podana njena procesna sposobnost ob podelitvi pooblastila in vložitvi tožbe; (3) ali je pritožbeno sodišče storilo absolutno bistveno procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni izjavilo o pravno relevantnem pritožbenem razlogu, sodba sodišča druge stopnje pa posledično nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, ali je tožbeni zahtevek za vrnitev vrednosti darila ter ugotovitev ničnosti darilne pogodbe po materialnem pravu (ne)utemeljen v primeru, ko je solastniški delež nepremičnine, ki je bil predmet darila, s pravnomočno sodno odločbo o delitvi solastnine prešel v izključno last druge osebe (razvezanega zakonca) in je obdarjenec (toženec) prejel vrednost darila na podlagi pravnomočne sodne odločbe o delitvi solastnine, darovalka (tožnica) pa pravnomočne delitvene odločbe ni odpravila ali izpodbijala; (4) od kdaj teče zastaralni rok za vložitev tožbe za vrnitev darila oziroma njegove vrednosti, ko je darilo dala tretja oseba (starš, ki je razvezanemu zakoncu svojega otroka naklonil darilo): ali od dejanskega razpada zakonske zveze ali od razvezne sodbe, ter ali je v zvezi s tem pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da teče zastaralni rok šele od razvezne sodbe, ker gre za odločbo oblikovalne narave, predmet predhodnega vprašanja pa je lahko le tako vprašanje, ko gre za ugotovitveno naravo sodne odločbe; (5) ali se darovalec lahko v tožbi upravičeno sklicuje, da je odpadel določen nagib za sklenitev darilne pogodbe, ki je tako pomemben, da postane del pravne podlage darilne pogodbe, če ta nagib ob sklenitvi pogodbe ni bil izražen tako, da je bil razviden nasprotni stranki; (6) ali je podana absolutna bistvena procesna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je podano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, ter vsebino zapisnika o izvedbi dokazov (zaslišanje tožnice), in sicer med zapisnikom o zaslišanju tožnice ter ugotovitvijo dejstva, kaj je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe. Toženec najprej opozarja, da so stranke nične pogodbe, kadar je ugotovitev ničnosti vsebovana v samem tožbenem zahtevku, nujni sosporniki.1 V zvezi z drugim predlaganim vprašanjem opozarja, da je sodišče druge stopnje napačno povzelo pritožbeni razlog in posledično nanj ni odgovorilo. Ni res, da v pritožbi ni zatrjeval, da tožnica ob vložitvi tožbe ne bi bila procesno sposobna, saj se je pritožba izrecno navezovala na to, da ni bilo veljavnega pooblastila odvetniku. Sodišče prve stopnje tožničine procesne sposobnosti ob vložitvi tožbe oziroma podelitvi pooblastila odvetniku ni preverjalo in ni postavilo izvedenca psihiatrične stroke, temveč je tožnico zgolj samo zaslišalo na njenem domu. Iz zapisnika o zaslišanju tožnice z dne 11. 6. 2015 izhaja, da bi moralo sodišče vsaj podvomiti v njeno poslovno in procesno sposobnost. Sodišče druge stopnje se nadalje ni opredelilo do pritožbenih navedb o napačnosti in neobrazloženosti stališča sodišča prve stopnje, da je razdelitev solastnine (v nepravdnem postopku) v pravdnem postopku neupoštevna. Toženec je znesek 36.188,50 EUR prejel na drugi podlagi, to je pravnomočni sodni odločbi - sklepu o razdružitvi Okrajnega sodišča v Sežani N 58/2010, ki ga tožnica ni odpravila, in ne na podlagi (zatrjevano nične) darilne pogodbe. Zato tožnica tega zneska od toženca ne more utemeljeno terjati nazaj na podlagi darilne pogodbe. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, kar pomeni napačno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče pa je temu napačno sledilo oziroma se do tega ni opredelilo. Gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega še ni prakse Vrhovnega sodišča RS. Toženec tudi opozarja, da v obravnavani zadevi ne želi z odgovorom na predhodno vprašanje doseči nikakršnih statusnih učinkov, zato sam obstoj oblikovalne razvezne sodbe ni relevanten. Vprašanje dejanskega razpada zakonske zveze je pomembno zaradi začetka teka zastaralnega roka za uresničitev darovalčevega odstopnega upravičenja in na drugi strani zaradi pravne varnosti obdarjenca, saj ta ne more živeti v večni negotovosti, ali bo darovalec odstopno upravičenje uveljavljal ali ne. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se pravni učinki in posledice zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ki je z njo izenačena, vežejo na čas njenega začetka oziroma dejanskega razpada, npr. glede nastajanja skupnega premoženja. O vprašanju, kdaj začne teči zastaralni rok za vložitev tožbe za vrnitev darila starša razvezanega zakonca, še ni prakse Vrhovnega sodišča RS. Poleg tega tožnica ob zaslišanju ni potrdila navedb, da je bilo darilo dano z namenom, da bosta hčerka in toženec na podarjeni nepremičnini gradila, pač pa je povedala, da bi si ta naredila garažo in da je pričakovala, da se bosta razumela in živela skupaj. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica sama izpovedala, da je parcelo podarila z namenom, da bosta obdarjenca tam živela, protispisna. Sodna praksa višjih sodišč je že zavzela stališče, da mora biti nagib, da je upošteven v primerih, ko se zatrjuje, da je odpadel, izražen tako, da je razviden nasprotni stranki,2 vendar o tem še ni prakse Vrhovnega sodišča RS.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 1118/2008 z dne 15. 3. 2012, II Ips 114/2000 z dne 6. 9. 2000 in II Ips 1187/2008 z dne 8. 7. 2010 ter N. Betetto, v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 258. 2 Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 435/2010 z dne 21. 4. 2010.