Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 3317/2016

ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.3317.2016 Civilni oddelek

sporazum o delitvi skupnega premoženja razpolaganje s skupnim premoženjem notarski sporazum ničnost notarskega sporazuma postavitev zahtevka za ugotovitev ničnosti materialno procesno vodstvo
Višje sodišče v Ljubljani
20. april 2017

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev, da je premoženje skupna last bivših zakoncev in da sodi v njuno zapuščino. Tožnik je v pritožbi trdil, da so mu bile kršene človekove pravice in da sodišče ni pravilno ocenilo dokazov. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni postavil ustreznega tožbenega predloga za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, zato ni moglo ugotoviti ničnosti brez zahtevka. Sodišče je potrdilo, da je sporni notarski zapis dogovor o medsebojnih premoženjskih razmerjih, ne pa dednopravna pogodba.
  • Ničnost pravnega posla in postavljanje zahtevkovAli lahko sodišče ugotovi ničnost pravnega posla brez zahtevka stranke? Kako se obravnava ničnost pravnega posla, ki ga je sklenil eden od zakoncev brez soglasja drugega zakonca?
  • Ugotavljanje dejanskega stanja in dokazni postopekKako sodišče obravnava pritožbene razloge, ki se nanašajo na neizvedbo dokaznega postopka in oceno dokazov?
  • Pravna narava notarskega zapisaAli je sporni notarski zapis dednopravna pogodba o razdelitvi premoženja ali gre za zapis dogovora o medsebojnih premoženjskih razmerjih?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče sicer mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da lahko ničnost pravnega posla ugotovi brez zahtevka. Sodišče lahko sodi le v mejah postavljenih zahtevkov. Mora pa tožnika v okviru materialno procesnega vodstva opozoriti na sklepčnost zahtevka. Zato bi ga moralo, če bi zatrjeval dejstva, ki kažejo na ničnost notarskega zapisa, spodbuditi naj postavi ustrezen tožbeni predlog. Vendar pa takih dejstev tožnik ni zatrjeval. Po ustaljeni sodni praksi posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca namreč ni ničen, pač pa izpodbojen. Le če je tak pravni posel sklenjen z izključnim namenom prikrajšanja enega od zakoncev, gre lahko za ničen pravni posel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je v izreku navedeno premoženje skupna last bivših zakoncev A. A. in B. B. vsakega do 1/2 in da sodi v njuno zapuščino. Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke.

2. Tožnik v laični pritožbi sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), "še posebej zaradi samovoljne oziroma arbitrarne odločitve in ker ni bilo ugotovljeno pravo dejansko stanje zadeve zaradi neizvedbe kontradiktornega dokaznega postopka". Trdi, da so mu bile hudo kršene človekove pravice in svoboščine. Sodišču očita, da je nepravilno ocenilo, da so nekateri dokazi nečitljivi, druge dokaze pa je brez obrazložitve nezakonito zavrnilo (zaslišanje strank in prič). Zato višjemu sodišču predlaga, da razpiše glavno obravnavo in izvede kontradiktorni postopek ter ugotovi, da je sporazum o ureditvi premoženjskega stanja med zakonci z dne 15. 4. 2003 ničen, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev pred novim senatom. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo v nasprotno; iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da je vnaprejšnja dokazna ocena prepovedana. Sodišče prve stopnje je tudi odstopilo od uveljavljene sodne prakse in tega ni obrazložilo. Uporabilo je sodno prakso, ki nima nič skupnega s tem postopkom, saj se navajajo odločitve, ki kažejo na izpodbojnost, zahteval pa je ugotovitev ničnosti notarskega zapisa. To kaže, da sodnica niti ni prebrala tožbe in popravka ter drugih vlog. Prepisuje dele tožbe in nadaljnjih vlog, kjer je utemeljeval svoje trditve, da je premoženje, ki je bilo predmet notarskega zapisa z dne 15. 4. 2003, kupil njegov pokojni oče, zato predstavlja skupno premoženje pokojnih staršev. Sporni pravni posel je sklenil odvetnik C., le overjen je bil pri notarju. Sodišče se je postavilo na stran toženke oziroma odvetnika C. in odločilo tako, kot je zapisano v odgovoru na tožbo. Trdi, da tožena stranka obrazloženega odgovora na tožbo sploh ni podala in za svoje trditve ni ponudila dokazov. Večkrat poudarja, da se ničnost ugotavlja po uradni dolžnosti. Opozarja, da je sporazum izvenzakonskih partnerjev o skupnem premoženju z dne 23. 5. 1995 med B. B. in toženko ničen na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 784/2000-II. Oče B. B. je vse nepremičnine in avto kupil iz skupnih denarnih prihrankov bivših zakoncev B. in to vse na ime toženke. Praktično je bilo to darilo toženki. Kot potomec in dedič ni bil nikoli seznanjen s sporazumom in se nikoli ni strinjal s takšno delitvijo, zato pogodba o razdelitvi premoženja po 547. členu OZ (Obligacijski zakonik) ni veljavna. Ker je ničen notarski zapis, ki ga je najprej zapisal odvetnik C., nato pa potrdil notar D. D., je treba notarja zaslišati. Navaja tudi dele zapisnikov in vlog iz drugih postopkov, kjer je zatrjeval, da je oče imel več kot 1 milijon DEM v raznih valutah in 7,5 kg zlata v cekinih ter da je s tem premoženjem samovoljno razpolagal, čeprav sodi v skupno premoženje njegovega očeta in matere. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je potekala v naglici, njegove vloge niti niso bile prebrane in pregledane. Odločitev je bila očitno sprejeta vnaprej. Sodnica je očitno spregledala, da je dokaze, ki so bili nečitljivi, vložil še enkrat in to čitljive. V sodbi sodišče neutemeljeno trdi, da tožeča stranka v tožbi ni postavila trditev, da je sporazum z dne 14. 5. 2003 ničen. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 259/2003 presodilo, da je pogodba, sklenjena z namenom izigrati tretje, v opreki z moralnimi načeli in lahko upnik svoje terjatve zahteva s tožbo za ugotovitev ničnosti. Našteva tudi druge odločbe in teorijo, ki govorijo o ničnosti poslov.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v okviru v pritožbi uveljavljanih razlogov in pritožbenih razlogov, na katere je dolžno sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ugotavlja, da je glede na podano trditveno podlago in okoliščine konkretnega primera sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa za razsojo relevantna dejstva in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Sodba je utemeljena z jasnimi razlogi, ki jim višje sodišče v celoti pritrjuje. Odločitev v ničemer ne odstopa od sodne prakse, ki jo sodišče prve stopnje pravilno povzema. Očitki o samovoljnosti in arbitrarnosti zato niso utemeljeni.

6. Pritožniku je treba pojasniti, da je pravdno sodišče vezano na trditve strank o dejstvih (7. in 212. člen ZPP) in postavljene zahtevke (2. člen ZPP), ne pa na materialnopravna stališča stranke. Pravo mora namreč sodišče poznati in samo subsumirati trditve strank pod ustrezno pravno normo. Že pred narokom za glavno obravnavo mora razpravljajoči sodnik zadevo preučiti: iz trditev tožeče stranke mora ugotoviti, kakšna pravna posledica ji gre, če se bodo zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Vedeti mora katera dejstva so odločilna za odločitev o utemeljenosti sodnega varstva, ki ga zahteva tožeča stranka (oziroma ugovorov tožene stranke). Dejstev, ki med strankama niso sporna, ni treba dokazovati (214. člen ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v vse listine, ki sta jih v spis vložili pravdni stranki. Pravilno je ugotovilo, da za razsojo odločilna dejstva izhajajo iz predloženih listinskih dokazov in neprerekanih trditev. Zato je ravnalo pravilno, ko ni izvajalo nadaljnjega dokaznega postopka. Z zaslišanjem strank in prič bi po nepotrebnem zavleklo postopek. Zakaj ni zaslišalo strank in prič ter vpogledalo drugih spisov, je obrazložilo v zadnjem odstavku na tretji strani izpodbijane sodbe. Pritožnik to obrazložitev zmotno razume kot vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje ni ocenjevalo neizvedenih dokazov, pač pa obrazložilo, da njihova izvedba ni potrebna, ker je vsa odločilna dejstva mogoče ugotoviti iz listinskih dokazov in neprerekanih navedb obeh strank. Nečitljivih listin sodišče ni upoštevalo, ker tožnik z njimi ni dokazoval za odločitev relevantnih dejstev.

8. Dejstvo je, da je bila tožba v delu za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa z dne 15. 4. 2003 zavržena in je odločitev o tem že pravnomočna. Ker o tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti ni bilo pravnomočno razsojeno, bi ga lahko tožnik ponovno postavil, česar pa ni storil. Sodišče sicer mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da lahko ničnost pravnega posla ugotovi brez zahtevka.(1) Sodišče lahko sodi le v mejah postavljenih zahtevkov. Mora pa tožnika v okviru materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP opozoriti na sklepčnost zahtevka. Zato bi ga moralo, če bi zatrjeval dejstva, ki kažejo na ničnost notarskega zapisa z dne 15. 4. 2003, spodbuditi naj postavi ustrezen tožbeni predlog. Vendar pa takih dejstev tožnik, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ni zatrjeval. Po ustaljeni sodni praksi posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca namreč ni ničen, pač pa izpodbojen.(2) Le če je tak pravni posel sklenjen z izključnim namenom prikrajšanja enega od zakoncev, gre lahko za ničen pravni posel.(3) Okoliščin, ki bi lahko utemeljevale tak zaključek, pa tožnik v tožbi in nadaljnjih vlogah ni navajal. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi lahko presodilo, da je notarski zapis notarja D. D. opr. št. SV 206/03 z dne 15. 4. 2003 ničen. Pravilno je obrazložilo, da tožnik tudi z zahtevkom za razveljavitev spornega posla ne bi mogel uspeti, zato je vezano na premoženjska razmerja, kakršna izhajajo iz neizpodbite pogodbe v obliki notarskega zapisa. Posledično je utemeljeno zavrnilo dokazne predloge, s katerimi je tožnik želel dokazovati okoliščine sklepanja notarskega zapisa. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na relevantno sodno prakso, ko je obrazlagalo, zakaj tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti, tudi če bi bil postavljen, ne bi bil utemeljen, niti tožnik ne bi mogel uspeti z zahtevkom za izpodbojnost sklenjenega posla.

9. Kaj so sodišča ugotovila v drugih pravdnih postopkih, v katerih je bil tožnik udeležen, in kakšno vlogo je imel v drugih sodnih postopkih ter pri notarskem zapisu z dne 15. 4. 2003 odvetnik C., za razsojo v tej zadevi ni relevantno. Pritožbeno sodišče zato na očitke pritožbe v zvezi z odvetnikom C. ne bo odgovarjalo.

10. Pri trditvah v pritožbi glede odgovora na tožbo si tožnik prihaja v nasprotje. Najprej očita prvostopenjskemu sodišču, da je v celoti sledilo odgovoru na tožbo, nato pa trdi, da tožena stranka odgovora na tožbo sploh podala ni. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila (list. št. 71 do 74 spisa), sodišče pa je sledilo argumentom tožene stranke, ker so glede na okoliščine konkretnega primera pravilni.

11. Sporni notarski zapis ni dednopravna pogodba o razdelitvi premoženja. Gre za zapis dogovora zakoncev B. B. in toženke o medsebojnih premoženjskih razmerjih. Sodišče prve stopnje zato pravilno ni sledilo stališču tožnika, da v notarskem zapisu sklenjen dogovor ni veljaven, ker on kot dedič z njim ni soglašal. 12. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere je dolžno višje sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker stroški pritožbenega postopka niso priglašeni (163. člen ZPP).

Op. št. (1): Brez zahtevka se lahko na ničnost sklicuje le tožena stranka; lahko postavi ugovor ničnosti.

Op. št. (2): Prim. npr. odločbe VS RS II Ips 30/2013, II Ips 871/2009, II Ips 842/2009, II Ips 382/2011. Op. št. (3): Gl. odločbi VS RS II Ips 25/2011 in II Ips 319/2013.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia