Jedro

Tožena stranka je zaradi gospodarske krize in padca trga prehrane optimizirala stroške dela tako, da je zmanjšala število zaposlenih v vodstvu prodaje (ekonomski razlog), ukinila delovno mesto pomočnika direktorja prodaje (na katerem je bil zaposlen tožnik) in delovne naloge prerazporedila na direktorja prodaje (organizacijski razlog). Tožena stranka je dokazala, da je potreba po opravljanju tožnikovega dela prenehala zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov, kar predstavlja utemeljen (poslovni) odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 5. 1. 2015, ki jo je tožena stranka podala tožniku, je nezakonita in se razveljavi in je tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi od 20. 1. 2015 dalje in mu 20. 1. 2015 delovno razmerje ni prenehalo. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in ga razporediti na delovno mesto „pomočnik direktorja prodaje - VII. tarifni razred“ in mu od 20. 1. 2015 dalje obračunati osnovno bruto plačo v višini 2.309,40 EUR mesečno z vsemi dodatki, kot če bi tožnik delal, od tako obračunane bruto plače plačati davke in prispevke, ki bremenijo delodajalca, tožniku pa izplačati neto zneske plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 16. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in da ni zaslišalo s strani tožnika predlaganih prič direktorja prodaje A.A., B.B., C.C. ter D.D.. Obstoj poslovnega razloga je sodišče prve stopnje oprlo izključno na izpovedbo ene priče, to je na izpovedbo direktorja prodaje E.E., torej na osebo, ki je v imenu tožene stranke tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je razvidno iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 1. 2015. Direktor prodaje bi utegnil biti iz tega razloga osebno zainteresiran za sam izid postopka. Dokazovanja s predlaganimi pričami sodišče ni dopustilo, s tem pa je povzročilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je z zavrnitvijo dodatnih predlogov tožnika brez upravičenega razloga poseglo v pravico tožnika do dokaza kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku, posledično pa je dejansko stanje tudi zmotno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da sestanka na temo nove zaposlitve pomočnika direktorja prodaje ni bilo, dejansko pa je tak sestanek bil, saj sicer tožnik ne bi vedel, da je tožena stranka poslala delavca F.F. na testiranje v G.. Sodišče je zato nepravilno odločilo, da se zavrnejo vsi ostali predloženi dokazi in ni zaslišalo še preostalih predlaganih prič. Zaslišalo je zgolj H.H., kot udeleženca sestanka, ne pa tudi ostalih navzočih. Tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 1. 2015 obrazlaga, da je primorana optimizirati stroške dela zaradi gospodarske krize, padca trga prehrane ter dejanskih rezultatov podjetja, ki so posledica krize. S tem zatrjuje, da je ekonomski razlog za podano odpoved pogodbe o zaposlitvi vzrok organizacijskemu razlogu. Sodišče prve stopnje pa je obstoj poslovnega razloga v izpodbijani sodbi oprlo zgolj na izpovedbo zaslišane priče direktorja prodaje E.E., s tem da ni posebej ugotavljalo obstoja ekonomskega razloga, ki je bil vzrok organizacijskemu razlogu. S tem je napačno ugotovilo dejansko stanje in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj zaradi nerazločevanja ekonomskih in organizacijskih razlogov ter njunega vzročno - posledičnega razmerja so razlogi sodbe nejasni in med seboj v nasprotju. Tožena stranka odpovednega razloga v odpovedi ni natančno obrazložila, zato je v skladu s sodno prakso odpoved nezakonita že iz tega razloga. V kolikor bi ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku obstajal, bi posledično obstajal tudi organizacijski razlog, česar pa sodišče ni ugotavljalo. Napačno je ugotovilo tudi dejansko stanje s tem, da ni našlo povezave med nakupom družbe I. za 145 milijonov EUR in odpovedjo predmetne pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskega razloga. V kolikor bi bila tožena stranka pod prisilo gospodarske krize primorana zmanjšati število zaposlenih, ne bi bila sposobna investicije v vrednosti 145 milijonov EUR.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in katere uveljavlja pritožba, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve sodbe jasno izhaja, zakaj je presodilo tako, kot izhaja iz izreka in obrazložitve sodbe, prav tako pa razlogi iz obrazložitve sodbe ne nasprotujejo sami sebi in tudi niso nejasni, prav tako pa ni podano nasprotje med razlogi in izrekom sodbe.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo niti smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tako navedbe tožnika o relevantnih dejstvih, kot tudi njegove dokazne predloge, s katerimi je relevantna dejstva želel dokazovati. Nepomembnih dejstev sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo in za njihovo dokazovanje tudi pravilno ni izvedlo dokazov, pri tem pa je razloge za svojo odločitev natančno pojasnilo. Očitana kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana.

8. V pritožbi tožnik neutemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o zavrnitvi nekaterih dokaznih predlogov. Ker ne gre za relevantna dejstva (sestanek v G. glede nove zaposlitve pomočnika direktorja prodaje), je bilo nepotrebno izvajati dokaze z zaslišanjem prič, ki bi vedele izpovedati o sestanku. Priča H.H., ki naj bi bil eden od udeležencev sestanka, je jasno izpovedal, da sestanka ni bilo.

9. Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka podala tožniku 5. 1. 2015. 10. Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo ter po zaslišanju tožnika ter prič H.H., F.F. in E.E. ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracije in reparacije, neutemeljen. Ugotovilo je, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki od 11. 7. 2014 na delovnem mestu pomočnik direktorja prodaje. Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 5. 1. 2015 iz poslovnega razloga in navedla, da tožniku odpoveduje pogodbo o zaposlitvi sklenjeno 11. 7. 2014 iz ekonomskega in organizacijskega razloga. Delovno mesto pomočnika direktorja prodaje je ukinila, njegove naloge pa razporedila na direktorja prodaje.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odpovedni razlog, naveden v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi naveden in obrazložen, kot to delodajalcu nalaga drugi odstavek 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji). Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je bila tožena stranka zaradi gospodarske krize, padca trga prehrane primorana optimizirati stroške dela tako, da zmanjša število zaposlenih v vodstvu prodaje (ekonomski razlog) ter da ukine delovno mesto pomočnika direktorja prodaje ter delovne naloge prerazporedi na direktorja prodaje (organizacijski razlog). Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi navedla, na koga je razporedila naloge tožnika. Takšna obrazložitev odpovednega razloga zadošča in odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita, kot to neutemeljeno vztraja tožnik v pritožbi.

12. Poslovni razlog je v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov. V odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta navedena oba razloga, za njeno zakonitost pa zadostuje že obstoj enega od njiju. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila tako zakonita že, če bi tožena stranka dokazala le obstoj organizacijskega razloga, torej, da je delo, ki ga je opravljal tožnik, razporedila na druge zaposlene. Delodajalec mora v sodnem postopku dokazati le, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi resničen, nima pa sodišče v skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse pristojnosti presojati smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje tudi ni moglo presojati, ali je dejstvo nakupa podjetja I. in odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku kakorkoli povezano, saj v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku nakup podjetja sploh še ni bil realiziran .

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).