Jedro

Res velja načelna dolžnost sodišč, da izvajajo predlagane dokaze, saj zavrnitev utemeljujejo le upravičeni razlogi. Vendar lahko sodišče utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagal tožnik, naj bi izpovedale o nameravani zaposlitvi drugega delavca na njegovo delovno mesto, kar samo po sebi ne more biti pomembno. Pomembno je namreč, kaj se je dejansko zgodilo – to pa ni bila zaposlitev drugega delavca, ampak le prenos tožnikovih nalog na drugega zaposlenega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je tožniku 5. 1. 2015 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), in sicer da je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter zahtevek, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in še vedno traja. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje pavšalno zavrnilo pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič. Z zaslišanjem predlaganih prič je želel dokazati, da je tožena stranka nameravala zaposliti druge delavce na njegovo delovno mesto. Obstoj utemeljenega poslovnega razloga je sodišče oprlo izključno na izpoved direktorja prodaje tožene stranke, ki bi utegnil biti osebno zainteresiran za sam izid postopka. Sodišče prve stopnje tudi ni posebej ugotavljalo obstoja ekonomskega razloga, do česar se sodišče druge stopnje ni opredelilo. Prav tako se ni opredelilo do trditev o navideznosti organizacijskega razloga, niti do očitka neobrazloženosti odpovednega razloga v odpovedi. Ker dokazno breme ni bilo na tožniku, je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Sklenitev delovnega razmerja z dvema delavkama na področju prodaje v času odpovedi tožniku nakazuje, da ekonomski razlog ni obstajal. Poleg tega je tožena stranka v tistem času planirala večjo investicijo. Protispisen naj bi bil zaključek sodišča, da je podan organizacijski razlog.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od 11. 7. 2014 na delovnem mestu pomočnik direktorja prodaje. Tožena stranka mu je dne 5. 1. 2015 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in sicer iz ekonomskega in organizacijskega razloga. Delovno mesto pomočnika direktorja prodaje je ukinila in njegove naloge prenesla na direktorja prodaje.

8. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tožnik v reviziji uveljavlja to bistveno kršitev, ker sodišče prve stopnje ni sledilo njegovemu dokaznemu predlogu in ni zaslišalo prič A. A., B. B., C. C. in D. D. Predlagane priče naj bi bile prisotne na sestanku v januarju 2015, katerega predmet naj bi bila namera tožene stranke na delovno mesto tožnika zaposliti drugega delavca. Navedena namera tožene stranke naj bi kazala na neutemeljenost odpovednega razloga in zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

9. Sodišče prve stopnje je glede okoliščin v zvezi s sestankom v januarju 2015 zaslišalo pričo E. E., medtem ko je dokazni predlog za zaslišanje B. B., C. C. in D. D. zavrnilo. Na podlagi izpovedi E. E., ki ga je tožnik predlagal kot primarno pričo in tudi izpovedi takratnega direktorja tožene stranke F. F. je ugotovilo, da sestanka v januarju 2015 ni bilo in da tožena stranka na delovno mesto tožnika ni zaposlila drugega delavca. Res velja načelna dolžnost sodišč, da izvajajo predlagane dokaze, saj zavrnitev utemeljujejo le upravičeni razlogi. Vendar lahko sodišče utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagal tožnik, naj bi izpovedale o nameravani zaposlitvi drugega delavca na njegovo delovno mesto, kar samo po sebi ne more biti pomembno. Pomembno je namreč, kaj se je dejansko zgodilo – to pa ni bila zaposlitev drugega delavca, ampak le prenos tožnikovih nalog na drugega zaposlenega. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje preostalih predlaganih prič, ker dejstvo, o katerem naj bi izpovedale, ni bilo odločilno. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje priče A. A. pa tožnik ne more uspešno uveljavljati, ker je njegovo zaslišanje predlagala tožena stranka.

10. Sodišče prve stopnje je jasno in natančno obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga. Tudi pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe glede zavrnitve dokaznega predloga. Zato tožnik sodiščema neutemeljeno očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Očitek, da sodišči nižje stopnje nista kritično presojali izpovedi takratnega direktorja tožene stranke F. F. (direktor do 1. 7. 2015), ker naj bi bil osebno zainteresiran za izid postopka, ni utemeljen. Obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi sta sodišči v pretežni meri res oprli na izpoved direktorja, vendar samo dejstvo, da je tožniku ravno on podal odpoved pogodbe o zaposliti, še ne vpliva na (ne)verodostojnost njegove izpovedi. Tožnik tudi sicer ni ponudil drugih razlogov, na podlagi katerih bi bil podan utemeljen dvom v verodostojnost priče. 12. Ni utemeljen očitek, da tožena stranka v odpovedi ni natančno obrazložila odpovednega razloga. Drugi odstavek 87. člena ZDR-1 določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka se je v odpovedi sklicevala na gospodarsko krizo, padec trga prehrane in dejanske rezultate poslovanja podjetja, ki slabijo. Nadalje je obrazložila, da je bila primorana optimizirati stroške dela tako, da zmanjša število zaposlenih v vodstvu prodaje. Ukinila je delovno mesto pomočnika direktorja prodaje, delovne naloge tega področja pa prerazporedila na direktorja prodaje. S tem je utemeljila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

13. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je podan, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo. V okviru preverjanja delovnih mest je ugotovila, da položaj pomočnika direktorja ni potreben, zato ga je ukinila in prenesla naloge tega delovnega mesta na direktorja prodaje. Takšen organizacijski razlog utemeljuje zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

14. Tožena stranka je v odpovedi res tudi navedla, da je število zaposlenih zmanjšala, ker je morala „zaradi gospodarske krize, padca trga prehrane, dejanskih rezultatov poslovanja“ itd. optimizirati stroške dela. To bi lahko kazalo na povezavo ekonomskega in organizacijskega razloga, vendar tožnik ekonomskih razlogov oziroma podlag za ukinitev delovnega mesta ni problematiziral in sploh ni zatrjeval, da niso obstajale (1). Nezakonitost odpovedi je uveljavljal iz drugih razlogov. Zato šele v pritožbi in reviziji (pa še to povsem splošno) ni mogel oziroma ne more uspešno uveljavljati, da ekonomskih razlogov za reorganizacijo ni bilo. Zato tudi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker naj sodišči ne bi ugotavljali obstoja ekonomskega razloga, ki naj bi bil vzrok organizacijskemu razlogu, ni utemeljen.

15. Po prepričanju tožnika naj bi na navideznost poslovnega razloga kazalo dejstvo zaposlitve dveh delavk na področju prodaje in planiranje večje investicije ravno v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi z dvema delavkama za drugačno delo oziroma drugo delovno mesto kot s tožnikom. Zaposlitvi časovno ne sovpadata z odpovedjo tožniku. Ti dve delavki tudi nista opravljali del, ki jih je opravljal tožnik kot pomočnik direktorja prodaje. Zato dejstvo dveh novih zaposlitev ne vpliva na presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma ne kaže na navideznost poslovnega razloga. Enako velja za domnevno investiranje tožene stranke. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da sodišče (razen izjemoma) ne presoja in ocenjuje poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Presoja lahko le, ali odpovedni razlog ni morda navidezen, kar sta sodišči v obravnavanem primeru tudi storili. Delodajalec mora torej v sodnem postopku dokazati, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi resničen, čemur je tožena stranka zadostila. Podobno pojasnilo je podalo tudi sodišče druge stopnje v 12. točki obrazložitve in s tem na pritožbene očitke tudi ustrezno odgovorilo.

16. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

(1) Tudi zaslišan kot stranka o tem ni izpovedal ničesar.