Jedro

Pravna praksa Vrhovnega sodišča v enakem sporu že obstaja, odločitev sodišča druge stopnje pa je v skladu s to prakso.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke do toženca v znesku 13.254,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 17. 8. 2006 do plačila in zavrnilo pobotni ugovor toženca iz naslova dela na domu, stroškov zdravstvenega pregleda in avtorskega dela v znesku 10.000,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da toženec po opravljenem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu ni sklenil delovnega razmerja pri sodišču ali pri drugem organu, kot to določa prvi odstavek 11.a člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI, Ur. l. RS, št. 13/1994 in nadalj.) . Obveznost toženca, da tožeči stranki povrne vse prejete neto plače v času, ko je bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlen kot sodniški pripravnik, izhaja ne le iz četrtega odstavka 13. točke pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 11. 2003, temveč tudi iz četrtega odstavka 11.a člena ZPDI.

3. V predlogu za dopustitev revizije toženec navaja, da gre za pravna vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, še posebno ker gre za pravna vprašanja, glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Kot sporna izpostavlja naslednja vprašanja: kakšno pogodbo o zaposlitvi je bila tožeča stranka dolžna ponuditi tožencu na podlagi določbe 11.a člena ZPDI oziroma za kakšno obdobje mu je bila dolžna ponuditi delovno razmerje, da nastane obveznost toženi stranki iz četrtega odstavka 11.a člena ZPDI, ali je bilo trditveno in dokazno breme glede odločilnega dejstva ustreznosti ponujenega obdobja zaposlitve tožencu na podlagi določbe 11.a člena ZPDI na strani tožeče stranke, ali so določbe 11.a člena ZPDI v nasprotju z 2., 14. 49. in 50. členom Ustave RS in ali ne kršijo ratificiranih mednarodnih aktov s področja varstva pravic delavcev in človekovih pravic, kakšna je pravilna uporaba 11.a člena ZPDI v delu, ki določa, „če sodniški pripravnik ne sklene delovnega razmerja na poziv iz drugega odstavka tega člena, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva“, pri tem pa izpostavi tudi vprašanje upoštevanja določbe 33. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.), v povezavi z 12. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) in če bi bilo treba upoštevati tudi

140. člen ZDR. V predlogu opozarja tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od naštetih primerov. Vrhovno sodišče je že odločilo o vračilu plač sodniškega pripravnika v delovnem razmerju, ki je po uspešno opravljenem sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu zavrnil ponujeno ustrezno delo na sodišču oziroma pri drugem organu in pri tem potrdilo enako odločitev sodišča druge stopnje kot v tem sporu (sodba VIII Ips 154/2009 z dne 22. 3. 2011). Prav tako je že odločalo o predlogu za dopustitev revizije v takšnem sporu in ga zavrnilo (sklep VIII DoR 37/2010). Pravna praksa Vrhovnega sodišča v enakem sporu torej že obstaja, odločitev Višjega sodišča pa je v skladu s to prakso. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije v skladu z 367.a členom ZPP.

Vrhovno sodišče je zato predlog za dopustitev revizije zavrnilo.