Jedro

Soglasje, podano v teku upravnega postopka, je že iz razloga pravne varnosti strank v postopku možno preklicati le do izdaje odločbe na prvi stopnji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 3. 2005, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 3. 9. 2004. S to odločbo je upravni organ prve stopnje investitorju A.A. izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo gospodarskega objekta na zemljišču parc. št. 12 k.o. V., pod tam navedenimi pogoji. Po mnenju tožene stranke je predlagana gradnja skladna z določbami Odloka o splošnih prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87 in 11/87), ustreza tudi vsem predpisanim pogojem Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002 in 47/2004), pridobljeni sta bili požarno soglasje Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in soglasje Občine .. kot upravljalke javne poti, investitorja pa sta z ustreznimi zemljiškoknjižnimi izpiski izkazala, da imata pravico graditi na predmetnem zemljišču. V obravnavanem primeru gre za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo gospodarskega objekta, katerega osnovna namembnost še vedno ostaja kmetijska. Glede umika že izdanega soglasja v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje tožena stranka pojasnjuje, da je soglasje mogoče preklicati le do izdaje prvostopenjske odločbe.

2. Prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi ter razlogom tožene stranke, na katere se v celoti sklicuje (drugi odstavek 67. člena ZUS). Pojasnjuje, da ZGO-1 sicer nima posebnih določb, v kakšnem roku je možno že dano soglasje preklicati. Tudi po mnenju sodišča pa je to že zaradi pravne varnosti možno storiti najkasneje do izdaje odločbe upravnega organa na prvi stopnji.

3. Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je soglasje k predvideni gradnji podala v zmoti ter preden je izvedela za stališče vaškega sveta in strokovno mnenje o vplivnem območju gradnje. Meni, da je njen preklic soglasja v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje pravočasen, saj je bil vložen pred pravnomočnostjo odločbe. Tožeča stranka je svoje soglasje podala na podlagi projektne dokumentacije, ki je napačno prikazala dejanski vpliv na širše okolje, kar jo je zavedlo. Upravni organ je napačno ugotovil dejansko stanje, saj ni upošteval večjih vhodnih in dodatnih okenskih odprtin ter nadomestitev lesenega ostrešja s travetno ploščo. Obrazložitev izpodbijane sodbe je nepopolna, saj se sklicuje neposredno na obrazložitev odločbe tožene stranke. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da izpodbijani odločbi odpravi oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo ter naloži toženi stranki stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterij iz drugega odstavka navedenega člena (ker je po ZGO-1 pravnomočnost sodbe pogoj za izvršitev upravnega akta), se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno. Med strankama je sporno soglasje tožeče stranke kot upravljalke javne poti, ki meji na obstoječi gospodarski objekt, za katerega rekonstrukcijo je bilo izdano sporno gradbeno dovoljenje. Ni dvoma, da je tožeča stranka to soglasje podala z vlogo z dne 27. 8. 2004, v kateri je ugotovila, da so bili v projektni dokumentaciji upoštevani njeni projektni pogoji. V pritožbi zoper izdano gradbeno dovoljenje za predvideni poseg pa je navedla, da kot zaščitnik javnega interesa in v interesu vaščanov preklicuje že izdano soglasje. Kot sta tožnici pravilno pojasnila že tožena stranka in sodišče prve stopnje, je soglasje, ki je podano v teku upravnega postopka, možno že iz razloga pravne varnosti strank v postopku preklicati le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v podobnih zadevah (I Up 1355/2005). Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da se pravilnost in zakonitost v upravnem sporu izpodbijanih odločb praviloma presoja po pravnem in dejanskem stanju v času izdaje prvostopne upravne odločbe. V tem času pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja, tudi pridobljeno soglasje občine.

8. Že sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo sklicevanje tožeče stranke na strokovno mnenje o vplivnem območju objekta, saj v obravnavanem primeru ne gre za primer iz tretjega odstavka 70. člena ZGO-1. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sodelovala v postopku kot soglasodajalec v zvezi z uporabo javne poti za namene, za katere se dovoljuje rekonstrukcija objekta, ter ji je bila pred podajo soglasja na razpolago projektna dokumentacija, ki je vsebovala tako projektne pogoje, ki jih je sama določila, kot tudi lokacijska informacija. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor tožeče stranke, da je bila pri izdaji soglasja zavedena.

9. Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je v obravnavanem primeru nedopusten. V 3. točki prvega odstavka 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 73. člena ZUS-1 je določeno, da je dopustna pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kadar je upravno sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje ter ga ugotovilo drugače, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je odločilo o sporu iz 66. člena ZUS-1 (kršitev ustavnih pravic). V drugih primerih uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbi po ZUS-1 ni dopustno. Prav tako uveljavljanje tega pritožbenega razloga ni dopustno po prej veljavnem ZUS (peti odstavek 72. člena). Ker po presoji Vrhovnega sodišča v pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopenjsko sodišče samo, česar pa v tem primeru ni storilo, se Vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem ni opredeljevalo.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Po določbi drugega odstavka 67. člena v času odločanja veljavnega ZUS, sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, kolikor sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Enaka določba je vsebovana v drugem odstavku 71. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje se je zato utemeljeno sklicevalo na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijanega upravnega akta. Poleg tega pa je po presoji Vrhovnega sodišča v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje tudi odgovorilo na vse pravno relevantne tožbene ugovore ter se do njih v zadostni meri opredelilo.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ki pri presoji izpodbijane sodbe tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

12. Tožeča stranka s tožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen in prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).