Jedro

Na mestu je zaključek sodišč, da ne vhod oziroma izhod iz ograjenega tovarniškega kompleksa zavarovanke toženke ne morebitna gneča pred njim nista mogla imeti neposrednega vpliva na nezgodo. In sicer zato, ker se je ta pripetila približno 1,37 m stran od vhoda, predvsem pa zato, ker strnjena množica ljudi, ki na omejenem prostoru čakajo na nadzorovan izstop iz tovarne, že pojmovno predstavlja razmere, v katerih je gibanje izrazito upočasnjeno, nekontrolirani trki vstopajočih in izstopajočih pa so praktično onemogočeni. Ko je tako, ni mogoče govoriti o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze med zatrjevano dolžnostno opustitvijo zavarovanke toženke in tožnici nastalo škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 8.137,21 € (prej 1,950.000 SIT) zadoščenja za škodo, ki jo je tožnica utrpela v škodnem dogodku dne 7. 10. 1998, ko jo je pred izhodom iz ograjenega tovarniškega kompleksa zavarovanke toženke, družbe M. d.d., pri kateri je bila tedaj zaposlena, poškodoval drug delavec te družbe.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V reviziji zoper to sodbo tožnica uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče svojo odločitev zmotno oprlo na zaključke izvedenca za varstvo pri delu. Izvedba dokaza s tem izvedencem sploh ni bila potrebna, kar potrjuje dejstvo, da izvedenec ni ugotovil drugega, kot le, da je bil sporni vhod v tovarno M., d.d., zgrajen v skladu s splošnimi varnostnimi predpisi. To pa v predmetni zadevi niti ni bilo pomembno, saj je vzrok za tožnici po krivdi zavarovanke toženke nastalo škodo drugje, in sicer v veliki gneči pred izhodom iz ograjenega tovarniškega kompleksa, kar je bil v tej tovarni precej pogost pojav. Trdi tudi, da sodišči prve in druge stopnje v razlogih sodb prihajata med seboj v nasprotje glede pravočasnosti podane trditvene podlage. Medtem ko je prvostopenjsko za neupoštevno štelo njeno trditev, da je bila vzrok za poškodbo gneča pred izhodom iz tovarne, je pritožbeno sodišče to navedbo upravičeno upoštevalo kot pravočasno. Kljub temu pa je to sodišče razsodilo na enak način kot prvostopenjsko sodišče, s čimer je zmotno uporabilo materialno pravo. Škodo je tožnici povzročil vstopajoči delavec zavarovanke toženke na kolesu, česar slednja na noben način ne bi smela dopustiti. Zato odgovarja po pravilih, ki delodajalcu nalagajo odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Kljub analitično dovršenemu pristopu pritožbenega sodišča k vprašanju prekluzije, izpeljanemu v izčrpno pojasnilo o tem, katere dejanske navedbe so v tej zadevi pravno upoštevne in katere ne, skuša tožnica v reviziji dejstveni substrat sodnega odločanja znova razširiti na trditve o dejanskem povzročitelju, ki naj bi se bil skozi izhod (namesto skozi vhod) v ograjeni tovarniški kompleks pripeljal na kolesu, zavarovanka toženke pa naj tega ne bi bila onemogočila oziroma prepovedala. Ker so bile te navedbe, kot je na na str. 3–4 svoje sodbe zapisalo že pritožbeno sodišče, podane precej po tem, ko je bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo, z izkazovanjem pogoja nekrivde iz prvega odstavka 286. člena ZPP pa se tožnica niti ni trudila, ne izpodbijani sodbi ne postopanju nižjih sodišč pred njo s procesnega vidika ni česa očitati.

7. Revizijsko sodišče v celoti soglaša tudi z materialnopravno presojo v zadevi. Na mestu je zaključek sodišč, da ne (sicer v skladu z obstoječimi varnostnimi standardi zgrajen) vhod oziroma izhod iz ograjenega tovarniškega kompleksa zavarovanke toženke ne morebitna gneča pred njim nista mogla imeti neposrednega vpliva na nezgodo. In sicer zato, ker se je ta pripetila približno 1,37 m stran od vhoda, predvsem pa zato, ker strnjena množica ljudi, ki na omejenem prostoru čakajo na nadzorovan izstop iz tovarne, že pojmovno predstavlja razmere, v katerih je gibanje izrazito upočasnjeno, nekontrolirani trki vstopajočih in izstopajočih pa so praktično onemogočeni. Ko je tako, ni mogoče govoriti o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze med zatrjevano dolžnostno opustitvijo zavarovanke toženke in tožnici nastalo škodo. Slednja zato v tej pravdi ni mogla uspeti.

8. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).