Jedro

Revizija se dopusti glede pravilnosti uporabe 88. člena ZDen za presojo prodajne pogodbe med drugim in tretjim tožencem.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravilnosti uporabe 88. člena Zakona o denacionalizaciji za presojo prodajne pogodbe med drugim in tretjim tožencem.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe, št. 1072/2002 z dne 24. 7. 2002, sklenjene med prvim in drugim tožencem, in kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 2004, sklenjene med drugim in tretjim tožencem, s katerima sta prvi in drugi toženec razpolagala s stanovanjem št. 2 v pritličju večstanovanjske stavbe ..., ki stoji na parc. št. 534/1 k. o. ... Svojo odločitev je oprlo na prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po določbah Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) obstaja možnost vrnitve (88. člen ZDen).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tretjega toženca in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Tretji toženec je vložil predlog za dopustitev revizije. Pomembnost postavljenih pravnih vprašanj utemeljuje z odsotnostjo sodne prakse ter s tem, da presegajo pomen zadeve, saj so povezana z vprašanjem dometa načela zaupanja v zemljiško knjigo, z vprašanjem dolžnosti ugotavljanja identitete pravdnih strank ter s standardom obrazloženosti sodnih odločb. Revizijskemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede vprašanj: - ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka, s tem ko sta tožnici priznali pravdno sposobnost, ne da bi se prepričali o njeni identiteti po uradni dolžnosti; - ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka, s tem ko sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga tretjega toženca, da tožnica predloži listino, na podlagi katere bi jo bilo mogoče identificirati, sodišče druge stopnje pa se do pritožbene navedbe o takem dokazu ni opredelilo; - ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in zmotno uporabili materialno pravo, s tem ko sta presodili, da za aktivno legitimacijo tožnice v tem postopku zadostuje samo vložitev tožbe s strani tožnice, čeprav je po denacionalizacijskem postopku upravičenec tudi njen brat, ki bi v pravdnem postopku moral nastopati kot enotni sospornik; - ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in zmotno uporabili materialno pravo, s tem ko sta presodili, da z nepremičnino ni bilo dopustno razpolagati, kljub dokončnosti odločbe, št. 201-931/96-05/19-I z dne 10. 3. 1999, in, ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, s tem ko je ta pritožbeni argument zavrnilo z obrazložitvijo, da pritožbeni očitek ni utemeljen, „ker je bil del nepremičnine vrnjen“; - ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo in bistveno kršili določbe pravdnega postopka, s tem ko sta presodili, da dobra vera tretjega toženca in pomanjkanje aktivnosti tožnice, nista mogli vplivati na dopustnost razpolaganja z nepremičnino?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).