Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upoštevaje zahtevo po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.
1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.
2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog z dne 17. 5. 2013 in zavrnilo zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov.
2. Upnik v pravočasni pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje ni dovolilo izvršbe z rubežem in prenosom dolžnikovih ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, ampak je s sklepom o izvršbi z dne 1. 2. 2008 dovolilo le izvršbo na dve tretjini plače. Zavrženje predloga iz razloga, ker naj bi bilo o tem izvršilnem sredstvu že pravnomočno odločeno, ni utemeljeno. Graja tudi stroškovno odločitev. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Upnik ima prav, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi z dne 1. 2. 2008 dovolilo le izvršbo na plačo (glej II./1. točko predloga za izvršbo z dne 19. 10. 2007, ki je sestavni del izdanega sklepa), ne pa tudi na druge stalne denarne prejemke. Plača je le eden izmed prejemkov iz delovnega razmerja (prvi odstavek 126. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). Objektivne meje pravnomočnosti izdanega sklepa o izvršbi tako ne zajemajo tudi drugih prejemkov. Gre za različne terjatve, tako plača ni širši pojem, ki bi zajemal tudi druge terjatve iz delovnega razmerja, na čemer je sodišča prve stopnje zmotno izgradilo svojo odločitev o zavrženju zaradi ponovnega odločanja o isti stvari.
5. Upoštevaje zahtevo po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača. V skladu z načelom dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) upnik svoj izvršilni predlog lahko omeji le na posamezno sredstvo, lahko pa hkrati ali zaporedoma predlaga izvršbo tudi na več različnih izvršilnih sredstev, sodišče pa je na tak predlog vezano (prvi in tretji odstavek 34. člena ZIZ).
6. Sklicevanje sodišča prve stopnje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1255/2011 ni ustrezno, saj je bila v tej zadevi dovoljena izvršba na plačo in hkrati tudi druge stalne dolžnikove prejemke, ne pa izrecno samo na plačo, tako je šlo za drugačno dejansko stanje kot v obravnavani zadevi.
7. Ker bi s spremembo odločitve odvzelo dolžniku pravico do ugovora in s tem sodelovanja v postopku, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je kot akcesorno odločitvi o zavrženju predloga razveljavilo tudi stroškovno odločitev.
8. Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti o upnikovem predlogu za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom in pri tem ponovno odločiti tudi o stroških. Pri tem naj preuči tudi upnikove pritožbene navedbe v zvezi s stroški.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.