Jedro

Položaj, v katerem pravilno poučena obtoženec in zagovornik ne napovesta pritožbe, je enak položaju, v katerem se obtoženec z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Postopanje sodišča prve stopnje, ki je izdalo sodbo z obrazložitvijo in pravnim poukom o dovoljeni pritožbi, čeprav obtoženec in zagovornik pritožbe nista napovedala, ne daje podlage za odločitev, da je zagovornikova pritožba dovoljena.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženega R. R. se zavrže kot nedovoljena.

Po I. odst. 98. člena v zvezi s I. odst. 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora obtoženi plačati sodno takso kot strošek, ki je nastal s pritožbo zoper sodbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega R. R. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po I. odst. 234.a člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo osmih mesecev zapora in preizkusno dobo treh let ter ob posebnem pogoju, da oškodovani družbi Z. d.o.o., Ž., v roku enega leta in pol po pravnomočnosti sodbe, plača znesek 20.218,53 EUR, pod pretnjo preklica pogojne obsodbe. Oproščen je bil povrnitve stroškov kazenskega postopka in plačila sodne takse. Oškodovana družba Z. d.o.o., Ž. je bila s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo.

Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik, uveljavljajoč pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtožbo zavrne oziroma podredno, da v okviru pogojne obsodbe določi nižjo zaporno kazen in obtožencu podaljša rok za plačilo posebnega pogoja.

Višji državni tožilec je v dopisu z dne 29.10.2009, št. Ktp/1/-II 301/09, na podlagi II. odst. 277. člena ZKP, predlagal, da sodišče druge stopnje zagovornikovo pritožbo zavrže kot nedovoljeno.

V odgovoru na predlog višjega državnega tožilca zagovornik izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pritožbeno izpodbijano sodbo izdalo pred iztekom roka za napoved pritožbe, zagovornik pa se je le držal pravnega pouka, navedenega v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Meni, da zagovorniku glede na to, da mu je bila sodba že vročena, ni preostalo drugega, kot da se drži pravnega pouka.

Pritožba ni dovoljena (390.člen ZKP).

Postopanje sodišča in strank po izrečeni in razglašeni sodbi predpisujejo določbe 362. člena in 368. člena ZKP. I. odst. 362. člena ZKP določa, da predsednik senata pouči upravičence do pritožbe (367. člen ZKP) o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da se bo štelo, da so se pravici do pritožbe odpovedali, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bodo napovedali. Po I. odst. 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe le-to napovedati. To lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe, oziroma po danem pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe (III. odst. 362. člena ZKP). Če nihče od upravičencev pritožbe ne napove se razen v primeru iz IV. odst. 368. člena ZKP šteje, da se je odpovedal tej pravici (II. odst. 368. člena ZKP). V tem primeru ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev (III. odst. 368. člena ZKP). Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 08.07.2009 je razvidno, da so se razglasitve sodbe udeležili okrožna državna tožilka, obtoženec in zagovornik. Predsednica senata je po razglasitvi sodbe podala kratko obrazložitev sodbe ter navzoče poučila, da se lahko zoper sodbo pritožijo v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, vendar pa so dolžni pritožbo napovedati v roku 8 dni od razglasitve sodbe, ker se bo drugače štelo, da so se pritožbi odpovedali. Na zapisniku je sicer protokolirano v dvojini, da sta bila v zgoraj navedenem smislu pravno poučena le okrožna državna tožilka in obtoženec, vendar pa je povsem jasno, da je se je pravni pouk nanašal tudi na navzočega zagovornika, ki pa je tudi sicer prava vešča oseba, ki ve, da je tudi on dolžan postopati v smislu določb I. odst. 368. člena ZKP. V osemdnevnem roku za napoved pritožbe, ki je začel teči v sredo, dne 09.07.2009 in je zaradi nastopa sodnih počitnic potekel dne 18.08.2009, obtoženec in zagovornik pritožbe nista napovedala. Kljub temu je sodišče izdelalo sodbo z obrazložitvijo in s pravnim poukom, da je pritožba dovoljena. Zagovornik je pritožbo prejel 14.07.2009, torej še tekom roka za napoved pritožbe, obtoženec pa 07.09.2009. Zagovornik je pritožbo zoper sodbo vložil dne 31.08.2009 priporočeno po pošti.

Zaključiti gre torej, da je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbami I. odst. 362. člena v zvezi s I. in II. odst. 368. člena ZKP. Obtožencu in zagovorniku je po izreku sodbe dalo pouk glede dolžnosti napovedi pritožbe in pouk, da se bo v primeru, če pritožbe ne bosta napovedala v zakonskem roku, štelo, da sta se tej pravici odpovedala. Sodišče prve stopnje je sicer tekom roka za napoved pritožbe izdelalo pisno obrazložitev sodbe in v njej zapisalo tudi pouk o pravici do pritožbe, vendar ta okoliščina za presojo dovoljenosti zagovornikove pritožbe ni odločilna. Položaj, v katerem pravilno poučena obtoženec in zagovornik ne napovesta pritožbe, je enak položaju, v katerem se obtoženec z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Sodišče prve stopnje s postopanjem, ki je sicer v nasprotju z zakonskimi določbami, ne more vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred opustitvijo procesnega dejanja, do katerega sta bila upravičena obtoženec in zagovornik, razen kadar je to dopustno v postopku odločanja o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje (I. in II. odstavek 89. člena ZKP). Zato postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodbo in njeno pisno obrazložitev s pravnim poukom izdalo tekom osemdnevnega roka za napoved pritožbe, ne daje podlage za odločitev, da je zagovornikova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje dovoljena. Kršitev bi bila podana le, če sodišče ne bi postopalo v skladu z navedenimi določbami ter obtoženec in njegov zagovornik sploh ne bi bila seznanjena z dolžnostjo napovedi pritožbe ali bi to bilo storjeno na nepravilen način. V takem primeru bi bila, poleg zatrjevane postopkovne kršitve, prekršena tudi obtoženčeva ustavna pravica do pritožbe.

Pritožba obtoženčevega zagovornika zoper sodbo sodišča prve stopnje je bila zavržena in zato mora obtoženec plačati sodno takso po tarifni številki 7121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki jo sodišče odmeri v primeru zavrženja pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari.