Jedro

Prva toženka je kot podjemnica za nastalo škodo solidarno odgovorna tožniku kot naročniku, čeprav je izdelavo potrdila o ustreznosti sporne žage (ki ni ustrezala predpisom o varstvu pri delu in ne bi smelo biti izdano) zaupala prvotni drugi toženki (kot podizvajalki). Prva toženka kot podjemnica namreč odgovarja za drugo toženko kot podizvajalko, ki je po njenem naročilu delala pri prevzetem poslu, kot bi ga sama opravila (drugi odstavek 610. člena ZOR in 611. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Prva tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 1.006,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od tožencev zahteval povrnitev utrpele premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpel dne 1. 4. 1999, ko mu je med delom v njegovi mizarski delavnici, med razrezom lesa na krožni žagi za vzdolžni razrez, slednja amputirala štiri prste leve roke (2. do 5. prst), vključno z delom dlani.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da so prva toženka, T. V., M. Š. in M. V. v celoti solidarno odgovorni za škodo, ki je tožniku nastala v škodnem dogodku z dne 1. 4. 1999. Tožbeni zahtevek glede preostalih tožencev, in sicer glede A. Ž., tretje toženke, četrtega toženca ter šeste toženke, pa je zavrnilo in odločilo, da jim mora tožnik povrniti odmerjene pravdne stroške (v tem delu gre za končno sodbo). Zaključilo je, da sta tožniku za nastalo škodo prva toženka kot prevzemnik posla in prvotna druga toženka oziroma njeni pravni nasledniki (kot določeni v sodbi sodišča prve stopnje) kot podizvajalci prve toženke solidarno odgovorni (610. in 611. člen v zvezi s prvim odstavkom 206. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Do poškodbe tožnika je namreč prišlo, ker je tožnik žago zaradi nepravilno izdanega Poročila o pregledu o ustreznosti za varno uporabo delovne priprave - naprave krožna žaga za vzdolžni razrez, št. ... z dne 19. 6. 1998 (v nadaljevanju Potrdilo o ustreznosti), še naprej uporabljal, saj sta mu prva in prvotna druga toženka zagotovili, da je žaga ustrezna, čeprav ni bila in bi mu morali sporočiti, da sporna žaga ne ustreza pravilom varstva pri delu. Tožnik žage v nasprotnem primeru ne bi uporabljal. 3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe tožnika, prve toženke in drugih tožencev M. V. in T. V. ter odločilo, da pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Prva toženka vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da prva toženka s prvotno drugo toženko ni bila v razmerju izvajalec - podizvajalec. Sama namreč ni bila pooblaščena za opravljanje nalog iz področja varstva pri delu, zato ne more odgovarjati za opravljeno storitev prvotne druge toženke, ki je bila pooblaščena za opravljanje teh nalog. Nepravilno je stališče nižjih sodišč, da prva toženka kot podjemnica odgovarja za ravnanje tretjih (torej prvotne druge toženke), s katerimi je bila v pogodbenem razmerju, saj je odškodninska odgovornost izvajalca javnih pooblastil zakonsko predpisana. Prva toženka, ki ni imela pooblastil in ustreznega strokovnega znanja, ni odgovorna za malomarno ravnanje prvotne druge toženke, ki bi morala ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in je bila pooblaščena izvajalka storitve. Prvotna druga toženka je izdala Potrdilo o ustreznosti, ki je javna listina, komisija prvotne druge toženke pa dela ni opravila, zato prva toženka zanjo ne more biti odgovorna. Uveljavlja tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi s tem in ni obrazložilo kršitve toženke kot podjemnice. Prva toženka svoje obveznosti ni kršila in je za malomarno opravljeno delo v celoti odgovorna prvotna druga toženka. Priglaša tudi stroške postopka.

5. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga, da se revizija v celoti zavrne in se izpodbijana sodba potrdi, prvi toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov revizijskega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da sta se nižji sodišči natančno opredelili glede podane odškodninske odgovornosti prve toženke. Odgovornost prve toženke je odvisna od odgovornosti prvotne druge toženke, saj je bila slednja podizvajalec prve toženke. Prva toženka kot prevzemnica posla le-tega ni bila dolžna osebno opraviti, vendar pa še vedno odgovarja tožniku kot naročniku.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Iz relevantnih dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja: - Tožnik se je dne 1. 4. 1999 poškodoval, ko je v okviru svoje dejavnosti (mizar) kot podjetnik posameznik opravljal delo - razrez lesa na krožni žagi za vzdolžni razrez. Žaga je tožniku odrezala štiri prste leve roke in poškodovala del dlani. Žaga je bila domače izdelave, izdelal jo je tožnik sam v letu 1985. - Dne 7. 5. 1998 je bil v tožnikovi mizarski delavnici opravljen inšpekcijski pregled, po katerem je bilo tožniku z odločbo Inšektorata RS za delo, Enota Celje, št. ... z dne 14. 5. 1998 (v nadaljevanju inšpekcijska odločba) naloženo, da odpravi ugotovljene nepravilnosti s področja varstva pri delu, med drugim, da na vseh delovnih pripravah in napravah namesti manjkajoče opozorilne napise in navodila za varno delo, uporabo in vzdrževanje; zagotovi periodične preglede strojev in naprav; odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ter pridobi listine pooblaščene institucije v skladu s 17. členom Zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št. 47/86 - v nadaljevanju ZVD); v internem aktu opredeli varstvo pri delu, akt sprejme in po njem organizira varstvo pri delu ter uredi in vodi evidenco iz varstva pri delu.

- Prva toženka se je zavezala za tožnika kot samostojnega podjetnika posameznika opraviti: izvedbo pregleda in preizkusa sredstev za delo z elektromeritvami in, če le-te ustrezajo predpisom iz varstva pri delu, izdati zapisnik in obratovalno dovoljenje ter izdelati pravilnik iz varstva pri delu z nastavitvijo evidenc, izdelati navodila za varno delo ter dobaviti opozorilne nalepke in napise. Tožnik se je prvi toženki zavezal, da ji bo za to plačal. - Prva toženka je za del obveznosti pooblastila prvotno drugo toženko, ki je opravila preglede in preizkuse sredstev za delo, elektromeritve in izdelavo javnih listin po ZVD, prva toženka pa je za tožnika osebno izdelala pravilnik iz varstva pri delu in navodilo za varno delo.

- Prvotna druga toženka je po opravljenem periodičnem pregledu in preizkusu delovnih priprav in naprav izdala Potrdilo o ustreznosti, s katerim je bilo potrjeno, da se sporna žaga uporablja v določene namene in da po funkcionalnosti odgovarja svojemu namenu ter je bilo ugotovljeno, da so varstveni ukrepi in normativi za varno delo zagotovljeni, torej, da je žaga varna za uporabo. Pregled in preizkus delovnih naprav je opravil le prvotni tretji toženec, čeprav iz zapisnika izhaja, da ga je opravila komisija, torej tudi četrti toženec in peti toženec, ki sta podpisala zapisnik o opravljenem periodičnem pregledu in preizkusu delovnih priprav in naprav z dne 19. 6. 1998 in Potrdilo o ustreznosti.

- Prva toženka je za opravljeno storitev izstavila račun, ki ga je tožnik v celoti plačal. - Ob ponovnem inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da so bile pomanjkljivosti, ugotovljene z inšpekcijsko odločbo, odpravljene.

- Žaga zaradi številnih pomanjkljivosti ni ustrezala pravilom varstva pri delu, med drugim tudi zato, ker ni bila omogočena popolna zaščita posega rok v nevarno območje žaginih listov, saj je bila zaščitna kapa stabilna ter je ni bilo moč nastaviti največ za 5 mm nad obdelovancem in ker žagini listi niso bili zaščiteni z lovilnimi klini.

- Ker krožna žaga ni izpolnjevala zgornjih zahtev iz varstva pri delu (tudi zato, ker žagini listi niso bili ustrezno zaščiteni), ni bila primerna za obratovanje in prvotna druga toženka ne bi smela izdati Poročila.

- Tožnik krožne žage ne bi uporabljal, če bi mu prva in druga toženka ob pregledu žage sporočili, da ne ustreza pravilom iz varstva pri delu.

- Tožnik je dne 1. 4. 1999 obdeloval obdelovanec dolžine 1,5 m in debeline 8 cm. Tik pred koncem obdelovanja se je žaga ustavila, obdelovanec je zagrabilo, ga vzdignilo in vrglo v zid, tožniku pa je ob tem roko potegnilo za obdelovancem in je z roko segel proti žagi. Pri tem je prišlo do poškodbe (amputiranje štirih prstov leve roke vključno z delom dlani).

- Do poškodbe tožnika je prišlo zato, ker ni bila omogočena popolna zaščita posega rok v nevarno območje žaginih listov, torej zaradi pomanjkljivosti, zaradi katerih Potrdilo o ustreznosti za krožno žago ne bi smelo biti izdano.

8. Revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava je neutemeljen. Nižji sodišči sta tožniku pravilno pojasnili, da je prva toženka tožniku odgovorna za nastalo škodo, saj je tožnik z njo sklenil pogodbo o delu, s katero se je prva toženka kot prevzemnica posla (podjemnica) zavezala opraviti posel, tožnik pa se je zavezal, da bo za to plačal (600. člen ZOR v zvezi z 1060. členom Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Prva toženka in tožnik sta vsak svojo obveznost iz pogodbe izpolnila, vendar pa je imel opravljen posel napako, ker je prva toženka tožniku za sporno žago izdala Potrdilo o ustreznosti, ki ni ustrezalo predpisom o varstvu pri delu(1) in ga zato ne bi smela izdati. Čeprav je prva toženka izdelavo Potrdila o ustreznosti zaupala prvotni drugi toženki (kot podizvajalki), je prva toženka zanj še vedno odgovorna tožniku kot naročniku (drugi odstavek 610. člena ZOR). Prva toženka namreč odgovarja za drugo toženko, ki je po njenem naročilu delala pri prevzetem poslu, kot bi ga sama opravila (611. člen ZOR). Gre torej za povračilo škode, ki je vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti opraviti določen posel, za pogodbeno odškodninsko odgovornost prve toženke kot podjemnice (izvajalke). Njena (podjemnikova) odgovornost pa je odvisna od odgovornosti podizvajalca, torej prvotne druge toženke, saj gre za akcesorno odgovornost podjemnika (naročnika v razmerju do podizvajalca).(2) Sodišče druge stopnje je natančno obrazložilo, zakaj je za škodo odgovorna prvotna druga toženka (22. odstavek obrazložitve izpodbijane sodbe).(3) Prva toženka v reviziji niti ni zanikala odgovornosti prvotne druge toženke, ampak je zgolj zatrjevala, da za njeno malomarno ravnanje sama ni odgovorna. Takšno njeno stališče pa je, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, glede na določbi drugega odstavek 610. člena in 611. člena ZOR materialno pravno zmotno. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je za tožnikovo škodo odgovorna prvotna druga toženka kot podizvajalka, je torej podana tudi odgovornost prve toženke kot prevzemnice posla. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da je izpodbijano sodbo (glede na prvi odstavek 371. člena ZPP) preizkusilo samo v tistem delu, v katerem je bila izpodbijana z revizijo, in v mejah razlogov, ki so bili v njej navedeni.

9. Tudi ne drži revizijski očitek o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi sodišča druge stopnje so jasni in razumljivi, pritožbeno sodišče se je opredelilo do bistvenega (podane odgovornosti prvotne druge toženke kot podizvajalke za nastalo škodo in zakaj šteje, da je za škodo, nastalo naročniku, solidarno odgovorna tudi prva toženka kot prevzemnica posla oziroma izvajalka).

10. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožnikov na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru prva toženka do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena, ker z revizijo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), dolžna pa je tožniku (na isti pravni podlagi), ki je obrazloženo odgovoril na revizijo, povrniti stroške revizijskega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: stroške sestave odgovora na revizijo, ki predstavljajo upoštevaje vrednost spornega predmeta 1.800 odvetniških točk po tar. točki 21/3 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/2003 in naslednji - v nadaljevanju OT) v zvezi s prvim odstavkom 41. člena Zakona o odvetniški tarifi, to je znesek 826,24 EUR; 2 % materialnih stroškov v znesku 12,85 EUR (28 točk glede na 13. člen OT) in 20 % DDV v znesku 167,82 EUR. Vrhovno sodišče pooblaščencu prve toženke ni priznalo priglašenih stroškov za konferenco s stranko (50 točk) in za pregled listin (50 točk), saj so ti že zajeti v priznani storitvi po tar. točki 21/3 OT in ne gre za samostojne storitve po tar. točki 39 OT.

Op. št. (1): Sporna žaga ni bila izdelana v skladu s 27. in 29. členom Pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov (Ur. l. FLRJ, št. 40/1961, Ur. l. SRS, št. 32/1974).

Op. št. (2): Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi III Ips 50/2011 z dne 9. 7. 2013. Op. št. (3): Obrazložilo je, da je prvotna druga toženka odgovorna za nastalo škodo zaradi nedopustnega ravnanja njenih delavcev, ki niso ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in so izdali Potrdilo o ustreznosti sporne žage, čeprav ga ne bi smeli izdati (drugi odstavek 18. člena ZOR, prvi odstavek 107. člena ZOR). Z izdajo nepravilnega Potrdila o ustreznosti pa je prvotna druga toženka omogočila uporabo sporne žage (ki je tožnik sicer ne bi uporabljal), na kateri se je tožnik nato poškodoval, ker žaga ni izpolnjevala zahtev varstva pri delu.