Jedro

Tudi v času, ko preživnina še ni določena, morata starša poskrbeti za potrebe otrok. Če se o tem nekako sporazumeta, del stroškov v tem času krije eden in del stroškov drugi. Vendar pa to, kako sta starša pokrila stroške v času, ko preživnina še ni bila določena, ne more vplivati na določitev preživnine za naprej.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. in 2. točki izreka spremeni tako, da se preživnina, ki jo je od 26. 3. 2009 za tožnico dolžan plačevati toženec, določi na 210,00 EUR mesečno, v preostalem pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožnici od 1. 12. 2008 dalje plačevati 150,00 EUR mesečne preživnine, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo.

Zoper takšno sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica, ki predlaga spremembo sodbe in zvišanje preživnine na 250,00 EUR. Poudarja, da so njene potrebe višje in da znašajo 600,00 EUR, saj je treba upoštevati, da se rada oblači modno v oblačila priznanih blagovnih znamk, sicer se vrstniki iz nje norčujejo. Mlado dekle potrebuje več pasov, nakit, torbice različnih barv, sponke in trakove za lase, kar ni zanemarljiv strošek. Višji so tudi tožničini stroški za osebno higieno, za dopustovanje na morju, potrebuje denar za zdravila. Poleg tega poudarja, da bi sodišče moralo upoštevati, da tožnica vsakih nekaj let potrebuje nov računalnik, občasno pohištvo, novo posteljnino, odejo, jogi, glasbeni aparat, motorno kolo, skromen avto, nov mobilni telefonski aparat in drugo. Tožnica še pojasnjuje, da bodo njeni stroški šolanja višji že čez dobra dva meseca, kar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati. Pritožnica poudarja, da sodišče od njenih potreb ne bi smelo odšteti režijskih stroškov, ki jih je v času postopka plačeval toženec. V nadaljevanju še pojasnjuje, da ni bilo utemeljeno, če in kolikor je sodišče prve stopnje upoštevalo zaslužek, ki ga je tožnica prejela preko študentskega servisa.

Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnica utemeljeno poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njenih potreb upoštevati tudi del skupnih stroškov bivanja oziroma kot jih imenuje pritožba “režijskih stroškov“. Sodišče prve stopnje je od ugotovljenih potreb te odštelo in določilo nižjo preživnino, ker je ugotovilo, da jih je v času postopka plačeval toženec. Takšno stališče oz. ravnanje sodišča prve stopnje je pravilno za čas postopka oz. za čas, ko je bilo ugotovljeno, da je toženec del tožničinih potreb dejansko pokril, ni pa pravilno za čas po izdaji sodbe. Tudi v času, ko preživnina še ni določena, morata starša poskrbeti za potrebe otrok (103. in 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; Ur. l. RS, št. 69/2004; ZZZDR-UPB1). Če se o tem nekako sporazumeta (kot sta se bila očitno zmožna starša v tej zadevi), del stroškov v tem času krije eden in del stroškov drugi. Vendar pa to, kako sta starša (po)krila stroške v času, ko preživnina še ni bila določena, ne more vplivati na določitev preživnine za naprej, še posebej zato, ker toženec ni niti trdil, da namerava ta del tožničinih potreb vselej kriti sam.

Sicer pa so ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kakšne so pritožničine potrebe, pravilne, popolne in jasno obrazložene. Oblačila priznanih blagovnih znamk, vsakih nekaj let nov računalnik, novo pohištvo, nov glasbeni aparat, še posebej pa motorno kolo, avtomobil in nov mobilni telefonski aparat ter številni modni dodatki niso otrokove potrebe, ki bi jih starši bili dolžni kriti. Če jih krijejo, je to njihova odločitev. Gre za darila, nikakor pa jih ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju otrokovih potreb. Analiziranje, koliko natančno tožnica porabi za stroške osebne higiene od mila do zobne krtačke, mehčalca, šminke, laka za nohte in odstranjevalca le-tega, higienskega papirja ter vložkov ipd. po nepotrebnem obremenjuje pravdni postopek. Ni namreč naloga sodišča, da opravi natančen matematični izračun višine otrokovih potreb, ampak mora oceniti, koliko približno znašajo potrebe otroka glede bistvenih življenjskih dobrin in to je sodišče prve stopnje naredilo.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče upoštevati, da bodo tožničini šolski izdatki kmalu višji. Sodišče lahko pri odločitvi o višini preživnine upošteva le stanje in tista dejstva ,

ki so obstajala ob zaključku zadnje obravnave.

Pritožbeno sodišče je glede na opisano pritožbi v skladu z določbo 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je preživnino, ki jo mora toženec plačevati od zaključka glavne obravnave (26. 3. 2009) dalje zvišalo za ustrezen del “režijskih stroškov“. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na tožnico odpade 110,00 EUR stanovanjskih stroškov. Starša morata torej pokriti 317,00 EUR (in ne le 207,00 EUR) tožničinih nekritih potreb. Glede na njune materialne zmožnosti odpade na toženca približno 2/3, torej 210,00 EUR.

V preostalem je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo, saj je ugotovilo, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena nobena od tistih kršitev pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 413. člena ZPP odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške. Tožnica je namreč s pritožbo uspela zgolj delno, toženec pa z odgovorom na pritožbo ni mogel izboljšati svojega pravnega položaja.