Jedro

V obravnavani zadevi so bili podani v zakonu določeni razlogi za izdajo sklepa o postavitvi skrbnika za poseben primer tožniku zaradi njegove pravdne nesposobnosti, ugotovljene s strani sodnega izvedenca - psihiatra. Zato ni mogoče pritrditi mnenju tožnika, da to ni potrebno, ker ima pooblaščenca in sina, ki mu v postopku pred sodiščem pomagata.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: - da se tožeči stranki: A.A., naslov B., C. za delovni spor I Pd 880/2016 postavi skrbnik za poseben primer (I. točka izreka); - da se za skrbnika za poseben primer imenuje: Center za socialno delo D., naslov E., F. (II. točka izreka); - da je dolžnost Centra za socialno delo D., da v delovnem sporu I Pd 880/2016 zastopa tožečo stranko, ter pri tem varuje njene premoženjske in druge pravice, koristi in interese, ta dolžnost pa preneha po zaključenem postopku I Pd 880/2016 (III. točka izreka); - da je Center za socialno delo D. dolžan v roku 15 dni Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Resljeva 14, Ljubljana, obvestiti o tem, ali odobrava vložitev tožbe tožnika v tem postopku in vsa dosedanja procesna dejanja tožeče stranke in njenega pooblaščenca G.G., ki sta jih opravila v sporu I Pd 880/2016 (IV. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper navedeni sklep, da se ji za navedeni spor postavi skrbnika za poseben primer, to je Center za socialno delo D. Tožnik meni, da za takšno odločitev ni potrebe, saj ima pooblaščenca (glede na dodeljeno brezplačno pravno pomoč) in sina, ki mu v sporu pred sodiščem pomagata. Tožnik poudarja, da je bil ob vložitvi tožbe z dne 21. 3. 2016 sposoben spisati tožbo in jo tudi je in to ob pomoči sina. Meni, da je navedeni sklep sodišča nezakonit, ker sodišče pri odločitvi o postavitvi skrbnika za poseben primer ni upoštevalo oziroma je v celoti prezrlo njegove pripombe na izvedensko mnenje z dne 18. 5. 2018, zato naj njegove pripombe upošteva pritožbeno sodišče. Navaja še, da obravnavam v zimskem času ni bil sposoben prisostvovati zaradi akutnih viroz, motenega spomina in koncentracije in ne toliko zaradi njegove psihotične bolezni in paranoidne shizofrenije. V zimskem času je bil namreč veliko bolan zaradi viroz, pljučnice in respiratornih problemov. Predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, odločilna dejstva so bila pravilno in popolno ugotovljena, sprejeta odločitev pa je materialnopravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je glede na predložene zdravniške izvide in odločbo ZPIZ z dne 8. 1. 2015, iz katere izhaja, da je tožnik invalidsko upokojen zaradi bolezni – duševne motnje, zaradi katerih se je pojavil dvom o procesni sposobnosti tožnika, s pomočjo izvedenca medicinske stroke – psihiatra preverilo tožnikovo procesno sposobnost v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Na pravdno sposobnost stranke je namreč sodišče dolžno ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika, pa mora zahtevati, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (80. in drugi odstavek 81. člena ZPP).

6. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo v skladu s citiranimi določbami ZPP. Oprlo se je na izvedensko mnenje dr. H.H., iz katerega izhaja, da tožnik, pri katerem je bila že od leta 2009 dalje ugotovljena psihotična bolezen – sprva akutna psihotična motnja, pozneje pa paranoidna shizofrenija in blodnjava motnja – ob vložitvi tožbe dne 21. 3. 2016 ni bil procesno sposoben, ker je bil pod vplivom shizofrene psihoze, da gre za začasno procesno nezmožnost in da tožnik vsaj leto dni ne bo pravdno sposoben, nadaljevati pa mora z rednim psihiatričnim zdravljenjem. Tožnik se tudi v pritožbi sklicuje na svoje pripombe v zvezi s podanim izvedenskim mnenjem, ki pa so le pavšalne in z njimi izraža nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. Ker gre le za splošno pripombo tožnika, da naj bi bil v času pisanja tožbe pravdno sposoben in da ne drži mnenje izvedenca, da vsaj leto dni ne bo pravdno sposoben oziroma da ne bo sposoben udeleževati se postopka pred sodiščem, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu njegovih pripomb utemeljeno ni upoštevalo. Tudi pritožbeno sodišče namreč ne dvomi v strokovnost in pravilnost podanega izvedenskega mnenja, ki je natančno obrazloženo in nima pomanjkljivosti, saj temelji na pregledu tožnika (v aprilu 2018) ter pregledu obsežne medicinske dokumentacije. Zato pritožbene navedbe tožnika s tem v zvezi niso utemeljene.

7. V obravnavani zadevi so bili torej podani v zakonu določeni razlogi za izdajo sklepa o postavitvi skrbnika za poseben primer tožniku zaradi njegove pravdne nesposobnosti, ugotovljene s strani sodnega izvedenca – psihiatra. Zato ni mogoče pritrditi mnenju tožnika, da to ni potrebno, ker ima pooblaščenca in sina, ki mu v postopku pred sodiščem pomagata.

8. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

9. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.