Jedro

Predlog se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom tožniku za ta delovni spor postavilo skrbnika za poseben primer. Za skrbnika za poseben primer je imenovalo Center za socialno delo A. Dolžnost Centra za socialno delo A. je, da v tem delovnem sporu zastopa tožnika ter pri tem varuje njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Ta dolžnost preneha po zaključenem postopku v tej zadevi. Odločitev temelji na ugotovitvi izvedenca, da tožnik že ob vložitvi tožbe ni bil procesno sposoben, da je bil pod vplivom shizofrene psihoze in da je tožnik tudi na pregledu pri izvedencu navajal nanašalno in preganjalno blodnjavo s simptomatiko, občutke ogroženosti, anksioznost, akustične halucinacije, fenomene branja misli in vplivanja na daljavo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani sklep. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je izvedenec uporabil vmesne zdravstvene izvide, ki so veliko slabši od končnega zdravniškega mnenja. Izvedenec naj ne bi upošteval stranskih učinkov jemanja zdravil. Tožnik vztraja, da odločitev sodišča ni bila potrebna, saj ima pooblaščenca na podlagi brezplačne pravne pomoči, pomaga pa mu tudi sin. Izpodbijani sklep je nezakonit, ker je sodišče prezrlo tožnikove pripombe na izvedeniško mnenje.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) lahko stranka vloži revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V smislu navedene določbe je postopek s sklepom pravnomočno končan, če ima odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o glavni stvari, torej o tožbenem zahtevku. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer, ni takšen sklep, saj se v njem ni odločalo o glavni stvari. Navedeno pomeni, da revizija zoper ta sklep ni dovoljena, posledično pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev.

Razen tega je predlog tudi nepopoln, saj tožnik v predlogu ni postavil nobenega pravnega vprašanja, kar je še dodaten razlog za zavrženje predloga.

6. Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog zavrglo.