Jedro

V obravnavanem primeru gre za javni razpis po Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013. V skladu z 14. členom navedene Uredbe izda odločitev o izboru operacij ali upravičencev, na podlagi predloga komisije za odpiranje in ocenitev prispelih vlog, predstojnik posredniškega telesa. Komisija je zadolžena med drugim za ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjuje vse vstopne pogoje razpisa po merilih in kriterijih iz javnega razpisa in navodili razpisne dokumentacije in razvrstitev projektov glede na oceno komisije s predlogom deležev sofinanciranja po projektih. Posredniško telo (oz. agent) je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. Na navedeni podlagi je tožena stranka izdala izpodbijani sklep in v obrazložitvi navedla razloge za svojo odločitev.

Tožnik izpodbija tudi sklep o izbiri prijavitelja MC ... Tožnik v upravnem sporu ne more izpodbijati akta, ki se nanj ne nanaša, saj je upravni akt, ki se izpodbija po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Tožnik ni nosilec pravic in obveznosti akta, ki se nanaša na MC ..., zato tudi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

Izrek

1.Tožba zoper sklep Ministrstva za šolstvo in šport št. 54450-3/2009/70 z dne 23. 9. 2009 se zavrne.

2.Tožba zoper sklep Ministrstva za šolstvo in šport št. 54450-3/2009/68 z dne 23. 9. 2009 se zavrže. 3.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik izpodbija sklep Ministrstva za šolstvo in šport št. 54450-3/2009-70 z dne 23. 9. 2009, s katerim ni bilo ugodeno njegovi vlogi na Javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc v obdobju 2009-2012 (Uradni list RS, št. 33/09 do 43/09), sklop „Izvedba projektov, ki jih bodo izvajale mreže in ko bodo vključevale teme s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc (socialne, državljanske in kulturne kompetence mladih)“, mreža „medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur“ (v nadaljevanju javni razpis). Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnik prijavil na navedeni javni razpis za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009-2012 za zgoraj navedeni sklop. V postopku ponovnega ocenjevanja je bilo tožniku dodeljeno 88 točk od 100 možnih točk. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je Minister za šolstvo in šport, s sklepom št. 54450-3/2009/51 z dne 16. 9. 2009 (prav 15. 9. 2009) zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, v pritožbenem postopku razveljavil odločitev o izbiri na javnem razpisu v sklopih B1, B6 in B7 in je na podlagi navedenega sklepa strokovna komisija 18. 9. 2009 ponovno opravila ocenjevanje vlog na navedenih sklopih in znova ocenila vloge prijaviteljev v delih, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti glede na ugotovitve pritožbene komisije. Strokovna komisija je vloge preverila, zlasti je bila pozorna na tisti del prijav oz. ocenjevalnih obrazcev, kjer gre za kvantitativna merila, ki so iz vloge razvidna in ki morajo biti pri njih ocenjevalci enotni. Ni namreč mogoče poenotiti kvalitativnih meril, pri katerih je ocena posameznega ocenjevalca vedno subjektivna, kvantitativna merila pa so vsekakor takšna, kjer odstopanja med ocenjevalci niso utemeljena. Vsi člani komisije so vztrajali pri kvalitativnih ocenah, kot so jih podali že v prvem ocenjevanju, zato se je strokovna komisija soglasno odločila, da ocene v kvalitativnem delu ostanejo enake, tem ocenam pa se prištevajo na novo vrednotene ocene, ki izhajajo iz kvantitativnih meril, ki jih komisija oceni ponovno in se v ocenah posameznih kvantitativnih meril poenoti tako, da med ocenami pri posameznih članih komisije ni razhajanj.

Ob tem je v delu, kjer je že pritožbena komisija ugotavljala pravilne ocene posameznim prijaviteljem, ki naj bi bili oškodovani, strokovna komisija v celoti upoštevala točke in seštevek, ki jih je posameznemu prijavitelju po točkah 15, 16, 17, 18 a, 18 b in 19 javnega razpisa ugotavljala že pritožbena komisija. Povedano pomeni, da je strokovna komisija ponovno preverjala naslednja področja iz ocenjevalnega obrazca: Nacionalne in /ali mednarodne reference (izvedeni projekti prijavitelja in aktivnih partnerjev) na izdanem področju (15); Predlog projekta predvideva nove zaposlitve (16); Število in status zunanjih partnerjev, ki sodelujejo v projektu (17); Število letno vključenih mladostnikov v mrežo, razen za mrežo aktivnega državljanstva mladih (18 a); Merilo samo za mrežo razvijanja aktivnega državljanstva mladih, število letno vključenih mladostnikov v mrežo (18 b); Število vključenih strokovnih delavcev v mrežo. Ocenjevanje pa je potekalo tako, da je posamezen ocenjevalec ocenil prijavo po posameznih kriterijih ter na podlagi vsote ocen izdelal skupno oceno. Skupna ocena posamezne prijave predstavlja povprečje skupnih ocen vseh ocenjevalcev, izbrana prijava, ki je v obravnavanem primeru Mladinski center ..., je tako dosegla 90,4 točk od 100 možnih, medtem ko je prijava tožnika dosegla 88 točk. Člani strokovne komisije so prijaviteljem namenili enotno oceno v tistih točkah javnega razpisa, ki se nanašajo na kvantitativna merila. Ocena, ki jo je prejel tožnik, je povprečna vrednost vseh ocen, ki jih je tožnik prejel od vsakega člana komisije v postopku novega ocenjevanja in tožnika med vlogami v isti mreži uvršča na drugo mesto med dvemi prijavljenimi konzorciji. Tožena stranka je odločila na podlagi zgoraj navedenega in v skladu z 8. odstavkom 14. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 do 2013 (Uradni list RS, št. 17/2009, v nadaljevanju: Uredba) in 227. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08).

Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep, kot tudi sklep št. 54450-3/2009/68 z istim datumom, s katerim je bilo ugodeno vlogi prijavitelja Mladinskega centra ... V tožbi obrazloži potek postopka in opredeli kršitve. Sklepa izpodbija iz razloga nepravilnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in materialnega prava. Navaja, da so bila v okviru socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc, določena kvalitativna merila (merila 1 do 14 javnega razpisa), glede katerih je strokovna komisija pri ponovni preverbi ocenila, da naj bi jih ne bilo mogoče poenotiti, ker je ocena posameznega ocenjevalca vedno subjektivna in je bilo dano članom strokovne komisije možnost ponovnega razmisleka o ocenah, vendar so člani komisije vztrajali pri kvalitativnih ocenah, ki so jih podali že v prvem ocenjevanju. Pri tem tožnik opozarja na merilo 14 ter navaja, da v okviru navedenega kriterija izpolnjuje pogoje za maksimalno število točk. V okviru kvantitativnih meril naj bi bili v skladu z ugotovitvami strokovne komisije ocenjevalci enotni, ker odstopanja niso utemeljena. Gre za merila iz javnega razpisa št. 15, 16, 17, 18 a, 18 b ter 19, ki jih je strokovna komisija ponovno preverjala. Tožnik izpostavlja merilo 17. Tožnik, katerega projekt predvideva 14 konzorcijskih partnerjev ter 7 zunanjih partnerjev, ki so vse srednje šole, se strinja z ocenitvijo njegovega projekta s strani ocenjevalcev v tem delu, nasprotuje pa ocenam, ki so jih v okviru tega merila ocenjevalci podelil prijavitelju Mladinski center ... Slednji v svojem projektu navaja 23 konzorcijskih partnerjev ter 37 zunanjih partnerjev, pri čemer so le trije zunanji partnerji srednje šole, torej samo 8,1 %. Po mnenju tožnika bi navedenemu prijavitelju šla le ena točka, kar so v okviru prvotnega ocenjevanja tudi storili štirje od petih ocenjevalcev, in mu ne gre pet točk, kot mu je bilo dodeljeno s ponovnim ocenjevanjem. Po mnenju tožnika to pomeni, da je zadevni prijavitelj neupravičeno prejel dodatnih 20 točk več, ter bi ob upoštevanju nepravilnosti že pri tem merilu tožnik moral prejeti najvišje število točk. Posledično sta nezakonita oba sklepa, sklep s katerim tožena stranka ni ugodila vlogi tožnika kot sklep, s katerim je tožena stranka ugodila vlogi Mladinskega centra ...

V zvezi s ponovnim ocenjevanjem strokovne komisije tožnik opozarja na nepravilnosti tudi v okviru merila 12-Projektne aktivnosti javno opredeljujejo aktivno vlogo mladostnikov, po katerem bi tožnik moral prejeti najvišje število točk (5 točk) oziroma glede na povprečno število točk, je neupravičeno prejel za 0,4 točke nižjo oceno, in v okviru merila ocenjevanja 19-Število vključenih strokovnih delavcev v mrežo, kjer očita, da je Mladinski center ... prejel pri ponovnem ocenjevanju 5 točk, namesto (prvotnih) tri, saj iz predloženih CV namreč izhaja, da preference nekaterih predstavljenih strokovnih delavcev ne ustrezajo kriteriju strokovnosti in je navedeni prijavitelj neupravičeno iz tega prejel 1,2 dodatne točke.

Tožnik očita kršitev pravil postopka. Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v javnem razpisu, zato izpodbijani sklep v smislu 2. odstavka 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008, v nadaljevanju: Pravilnik) ne predstavlja posamičnega upravnega akta po ZUP, iz česar posledično izhaja, da bi morali imeti vlagatelji možnost pritožbe. Iz pravnega pouka izhaja, da pritožba ni dovoljena, dopustna pa je tožba na Upravno sodišče. S tem se je tožniku odvzela možnost pritožbe zoper sklep po točki 12.2 Pravilnika, medtem ko je zoper sklep tožene stranke z dne 13. 8. 2009 tožnik imel možnost pritožbe, ki jo je tudi vložil in je bil sklep razveljavljen. Nato je organ iste stopnje ponovno odločal o vlogah prijaviteljev in izdal v tem upravnem sporu izpodbijana sklepa. Sklicuje se na 231. člen Pravilnika ter očita kršitev 2. odstavka 14. člena, 22. člena in 25. člena Ustave RS ter 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).

Ob pravilni uporabi jasnih vnaprej določenih meril glede Kakovosti predlaganega projekta (I), Izkušnjami in referencami prijavitelja (II), Človeškimi viri in prispevek k izpostavljanju ustreznih partnerstev glede na zastavljene cilje projekte (III) in Ciljnimi skupinami (IV), bi s strani ocenjevalcev moralo biti ugotovljeno, da tožnik dosega največje število točk v okviru obravnavanega javnega razpisa. Zaradi nepravilne uporabe navedenih materialnih podlag, sta oba izpodbijana sklepa nepravilna in nezakonita. Sodišču predlaga, da oba sklepa odpravi, vlogi tožnika ugodi ter odobri sredstva v višini 522.392,00 EUR in ga pozove k podpisu pogodbe, vlogi prijavitelja Mladinskega centra ... pa ne ugodi oziroma podredno odpravi oba sklepa in zadevi vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu, toženi stranki pa v obeh primerih naloži plačilo stroškov postopka oziroma v primeru, da bo sklep tožene stranke št. 54450-3/2009/68 z dne 23. 9. 2009 že izvršen in bo sodišče ocenilo, da bi odprava nesorazmerno posegala v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznika ali pravnih oseb, sodišču predlaga, da razsodi, da sta oba sklepa nezakonita.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je na podlagi nacionalnega organa upravljanja (Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko) objavila v Uradnem listu z dne 30. 4. 2009 Javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje od 2009 do 2012, v katerem je navedla, da bo v vsakem izmed posameznih sklopov: 1. Razvijanje aktivnega državljanstva mladih, 2. Senzibiliranje javnosti na teme mladih, 3. Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik, 4. Medgeneracijsko sodelovanje, 5. Razvijanje socialnega kapitala mladih, 6. Razvoj raziskovalne kulture mladih, 7. Medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur, izbrala po eno mrežo organizacij, kar pomeni, da je lahko pri vsakem posameznem sklopu razpisa izbran po en prijavitelj (Uradni list RS, št. 33/2009) in hkrati z javnim razpisom imenovala Komisijo za izvedbo javnega razpisa, ki je na podlagi kriterijev, ki so bili objavljeni v javnem natečaju izvedla ocenjevanje vsake posamezne vloge.

Ocenjevalni list za sklop Socialne, državljanske in kulturne pravice je bil sestavljen iz štirih meril: Kakovost predlaganega projekta, Izkušnje in reference prijavitelja, Človeški viri in prispevek k vzpostavljanju ustreznih partnerstev glede na zastavljene cilje projekta, Ciljne skupine. Prvo merilo je kvalitativno, ostala merila pa so kvantitativna. Ker so kvalitativna merila lahko subjektivna, je obe vlogi, ki ju je tožena stranka prejela, pregledalo vseh pet ocenjevalcev, upoštevala pa se je povprečna ocena vseh ocenjevalcev ter se je s takšnim načinom ocenjevanja vpliv subjektivne ocene minimiziral. 13. 8. 2009 so bili izdani sklepi o izboru prijaviteljev ter so bile vložene pritožbe, med njimi tudi tožeče stranke, ki so bile med drugim usmerjene na nepravilno ocenjevanje kvantitativnih kriterijev. Ob reševanju pritožb je ugotovljeno, da so ocenjevalci pri kvantitativnih kriterijih dejansko različno ocenjevali posamezne kriterije. Iz zaključka poročila pritožbene komisije z dne 9. 9. 2009 ter priloge 1 je razvidno, da je komisija za izvedbo javnega razpisa ob ocenjevanju kvantitativnih meril izvedla ocenjevanje nepravilno ter s tem kršila določila javnega razpisa, saj je šlo pri izpolnjevanju teh kriterijev za enostavna numerična merila z vnaprej določeno vrednostno lestvico, ki pretvarja dosežen obseg meril v numerično oceno oziroma število točk. Iz navedenih razlogov so bili sklepi razveljavljeni s sklepom št. 54450-3/2009 z dne 15. 9. 2009, med njimi tudi sklepi, ki so bili izdani prijaviteljem pod sklopi B1- razvijanje aktivnega državljanstva mladih, B6- razvoj raziskovalne kulture mladih in B7- medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur ter naložena ponovna ocena prijave na navedene sklope v skladu s pravili javnega razpisa. Komisija je ponovno opravila vrednotenje prispelih prijav v navedenih sklopih ter 18. 9. 2009 podala predlog. V nadaljevanju na strani 4 in 5 podaja primerjavo prvega in drugega ocenjevanja.

Tožena stranka navaja, da tudi če bi zaradi večje objektivnosti v ponovnem ocenjevanju izvzeli najnižjo in najvišjo oceno in na podlagi preostalih ocen izračunali povprečje ocen, odločitev, kateri prijavljeni projekt je boljši, ne bi spremenilo, kar izhaja iz tabele na strani 5. Takšno simulacijo je tožena stranka izvedla zaradi navedb tožnika, da je ocenjevalec številka 4 kvalitativne kriterije ocenjeval izrazito pristransko, ki je pa tudi sicer obema vlogama namenil najmanjše število točk, kar pomeni, da je bil njegov kriterij subjektivno visok v primerjavi z ostalimi ocenjevalci, vendar pa v primerjavi med prijavo tožnika in prijavo MC ..., objektiven. Tožena stranka navaja, da je enak vrstni red tudi v primeru, če pri skupni oceni ne bi upoštevali le najslabše ocene (tabela na strani 6). Ocena obeh prijavljenih projektov bi se izenačila šele v primeru, če ne bi upoštevali dveh najnižjih ocen, ter bi v takem primeru oba projekta prejela povprečno 91,3 točke. Iz navedenih simulacij izračuna povprečne ocene izhaja, da ocenjevalci tudi pri ocenjevanju kvalitativnih, torej potencialno subjektivnih kriterijev, projekta med seboj niso ocenjevali subjektivno.

V pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 10. 2. 2010, tožeča stranka izpostavlja navedbo tožene stranke, da je šlo pri ocenjevanju izpolnjevanja kvantitativnih kriterijev za zelo enostavna numerična merila z vnaprej določeno vrednostno lestvico ter da ne gre za subjektivno strokovno oceno, pri kateri je dopuščen določen diskrecijski razpon, temveč gre za ugotovitev izpolnjevanja določenega kriterija in na tem dejstvu določitev ustreznega števila točk. Prav to pa zatrjuje tudi tožnik, ko izpostavlja merilo 17. iz ocenjevalnega lista. Tožeči stranki očita, da gre v razpisni dokumentaciji za predvidenih pet meril, in sicer merila 15, 16, 17, 18 a, 19, ter da so ocenjevalci ocenjevali vsako merilo posebej, in ne skupaj v okviru posameznega sklopa. Ocenjevalci pa bi morali prijavitelju MC ... v okviru merila 17 dodeliti 1 točko, kakor so v okviru prvotnega ocenjevanja povsem pravilno storili štirje od petih ocenjevalcev. S tem, ko so pri ponovnem ocenjevanju pri merilu 17 temu projektu dodelili pet točk, je bila storjena kršitev po vnaprej določenih in jasno postavljenih meril. Izvedene simulacije tožene stranke, na podlagi katerih naj bi bila dosežena večja objektivnost pri ponovnem ocenjevanju, po mnenju tožnika ničesar ne dokazujejo, saj niso z ničemer vnaprej predpisani in opredeljeni ter zanje ni pravne podlage in ne zanikajo navedb tožnika, da naj bi bile v okviru meril 17, 12, 14 in 19, s strani ocenjevalcev storjene očitane nepravilnosti, ter ponovno opozarja, da je tožena stranka tožniku odvzela pravico do pritožbe.

V prvi pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 6. 7. 2010, tožena stranka navaja, da so v sklopu III. javnega razpisa - Človeški viri in prispevek k vzpostavljanju ustreznih partnerstev glede na zastavljene cilje in projekta, le merili 16 in 17. Pri merilu 17 so morali prijavitelji zagotoviti, da je v okviru konzorcija najmanj 30 organizacij, ki niso mladinske, konzorcijski partnerji so tisti, ki podpišejo pogodbo, ostali oziroma zunanji pa tisti, ki pogodbe niso podpisali, so pa izrazili namero po sodelovanju. To je pomembno zaradi tega, ker je, v okviru konzorcijskih partnerjev, prijavitelj kot pogoj za izpolnjevanje pogojev, moral zagotoviti, da je v konzorciju 70% organizacij, ki so mladinske organizacije, izmed preostalih 30 % konzorcijskih partnerjev pa je za pridobitev dodatnih točk, moral dobiti določen delež srednjih šol. Ker je tožena stranka v objavi ugotovila napako pri tolmačenju besede „zunanji“, je v času trajanja razpisnega roka v skladu s Pravili razpisa na svoji spletni strani objavila popravek in sicer pod Vprašanja in odgovori – vprašanje št. 72, ker je tožena stranka posebej pojasnila, kaj pomeni pojem „zunanji“. Na vprašanje, ki je glasilo: „Glede na to, da v navodilih za prijavo piše, da naj bo razmerje med mladinskimi organizacijami ter drugimi organizacijami v razmerju 70 : 30, ali so pri merilih 13 in 17 dejansko mišljene druge organizacije ali zunanje“, je odgovor: „Gre za napako. Pravilno se glasi druge organizacije“ ter v nadaljevanju napiše, kako se pravilno glasita merili 13. in 17 (stran 2. prve pripravljalne vloge). Tožena stranka navaja, da tožnik dejansko po tem kriteriju ne bi smel dobiti nobene točke, saj je med 14 konzorcijskimi partnerji (tu zunanji partnerji niso pomembni) ni imel niti ene srednje šole, MC ..., ki je bil na razpisu izbran, pa je med 23 konzorcijskimi partnerji, imel 7 srednjih šol, kar dejansko predstavlja 30 % konzorcijskih partnerjev oziroma 100 % izpolnjevanja kriterija po merilu 17. Ne gre prezreti, da sta oba prijavitelja po tem kriteriju prejela največje možno število točk. Tožena stranka navaja, da so ocenjevalci svoje delo opravili korektno in v skladu s pravili razpisa in izvedli ocenjevanje po vseh kriterijih, kot jih je predvideval javni razpis, pri čemer so bili kriteriji pod točko I. kvalitativni, ostali kriteriji pod točkami II., III. in IV. pa kvantitativni, zato je tožena stranka prepričana, da je dejanski stan popolno ugotovljen ter pravilno uporabljeno materialno pravo.

Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi 25. 8. 2010 očita toženi stranki spreminjanje razpisnih pogojev tekom razpisnega roka za oddajo prijave ter opozarja na neustrezno in nepravilno spreminjanje razpisne dokumentacije v času trajanja razpisnega roka, saj ne nudi prijaviteljem pravne varnosti. Tega se zaveda tudi tožena stranka, kar izhaja že iz dejstva, da je tožena stranka spremembo 18 točke javnega razpisa, v zvezi s podaljšanjem roka, pravilno sprejela ter objavila v Uradnem listu RS, št. 36/2009, in objavila na spletni strani. Tožnik je pravilno objavljeno spremembo upošteval, z morebitnimi ostalimi, ki niso bile sprejete na pravilen način in niso bile objavljene, tožnik ni bil seznanjen in jih v prijavi ni mogel upoštevati. Javni razpis ne določa možnosti niti načina spreminjanja razpisnih pogojev v času trajanja razpisnega roka, razen splošno določenost v 9. točki Navodil, po kateri lahko pred potekom roka za oddajo prijav, ministrstvo spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo sprememb oziroma dopolnitev, pri čemer je navedeno, da bo vsaka taka sprememba oziroma dopolnitev sestavni del razpisne dokumentacije in bo objavljena tudi na spletnem naslovu. Po mnenju tožnika je nesporno, da bo vsaka taka sprememba objavljena najprej v Uradnem listu RS. Glede vprašanja tolmačenja „zunanji“ s strani tožene stranke ni prišlo z ustreznim pravnim aktom, kot tudi ne na spletnem naslovu, na katerem je razvidna zgolj sprememba razpisne dokumentacije v zvezi s podaljšanjem roka za oddajo prijav.

V zvezi z opredeljenim popravkom, tožnik navaja, da predstavlja bistveno in temeljno spremembo razpisnih pogojev, kar še dodatno utemeljuje potrebo po sprejetju in objavi spremembe v Uradnem listu RS, saj v okviru merila 17 in 13 objavljeno besedilo razpisa določa, da je za pridobitev odločilno število in status zunanjih partnerjev, ki sodelujejo v projektu, da razpis razlage besedne zveze „zunanji partnerji“ ne vsebuje, opredeljuje pa druge organizacije, ki se združujejo v mreži in podpišejo konzorcijsko pogodbo in ki jih predstavljajo pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki so povezane z vsebino projekta, npr. srednja šola, fakulteta, nevladna organizacija. Po mnenju tožnika je torej nesporno, da so zunanji partnerji tisti partnerji, ki ne predstavljajo drugih organizacij oziroma drugih partnerjev in konzorcijske pogodbe ne podpišejo. V skladu s tem je tožeča stranka tudi k sodelovanju pritegnila ustrezne partnerje in jih v prijavi tudi povsem ustrezno navedla kot zunanje partnerje. Če bi dejansko in z ustreznim aktom tožena stranka sprejela in na ustrezen način objavila spremembo razpisnih pogojev, bi tožeča stranka po tem postopala, tako pa k spremembi ni bila zavezana. Tudi iz formularja ocenjevalnih listov v zvezi s ponovnim ocenjevanjem meril 13 in 17 še vedno izhaja, da prijavitelj v projekt vključi določeno število srednjih šol, kot zunanjih partnerjev.

Tožnik navaja v zvezi z navedenimi merili, da njegov projekt predvideva 14 konzorcijskih partnerjev in 7 zunanjih partnerjev, ki so vse srednje šole, kar so v celoti pravilno upoštevali ocenjevalci v okviru ponovnega ocenjevanja, ki so očitno vsi brez izjeme v okviru navedenih meril 13 in 17 upoštevali besedilo prvotnega javnega razpisa, torej brez sporne in pravno neupoštevne spremembe in so tudi ocenjevalci v zvezi z merili 13 in 17 izpolnjevanje meril s strani tožnika ocenili na podlagi prvotnega besedila razpisa, kar po mnenju tožnika dokazuje, da do sprememb meril 13 in 17 nikoli ni prišlo, kar posledično pomeni, da svojega dela niso pravilno in korektno opravili v zvezi z ocenjevanjem prijavnice Mladinskega centra ..., ki je v svoj projekt vključila 23 konzorcijskih partnerjev ter 37 zunanjih partnerjev, pri čemer pa so le trije zunanji partnerji srednje šole in zato predstavlja delež srednjih šol med vsemi zunanjimi partnerji zgolj in samo le 8,1 % in bi iz tega naslova navedenemu prijavitelju morali dodeliti 0 točk, ker ne izpolnjuje pogojev navedenega merila. Predlaga zaslišanje skrbnika javnega razpisa, vseh ocenjevalcev oziroma članov strokovne komisije, predložitev vseh ocenjevalnih listov, zaslišanje predsednice pritožbene komisije.

V drugi pripravljalni vlogi z dne 9. 9. 2010 tožena stranka poudarja, da s tolmačenjem, in ne s spremembo razpisa, tožena stranka ni kršila razpisnih pravil, kot to želi prikazati tožeča stranka. Dejstvo je, da se pri vsakem razpisu pojavljajo vprašanja, ki jih imajo potencialni prijavitelji, vsa ta vprašanja in odgovore nanje, med katere sodijo tudi tolmačenja posameznih izrazov so bila transparentno objavljena na spletni strani tožene stranke. To je na isti spletni strani kot je bil objavljen razpis ter da je v času do poteka roka za razpis prišlo 78 vprašanj, na katere je tožena stranka podala odgovore. S takšnim pojasnilom se ni spreminjala nobena točka javnega razpisa, pač pa se je zgolj pojasnilo posamezen pojem. V zvezi s pričakovanjem tožnika tožena stranka opozarja, da je tožeča stranka pri tem merilu prejela vse točke, tako, da zaradi načina objave popravka Navodil za prijavo na javni razpis za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009 do 2012, ni v ničemer oškodovana oziroma prikrajšana. Še celo več, tožeča stranka bi po tem kriteriju morala dobiti 0 točk. V pripravljalni vlogi z dne 22. 9. 2010 tožeča stranka opozarja na očitno neustreznost in nepravilnost spreminjanja razpisne dokumentacije v času trajanja razpisnega roka na način, kot ga navaja tožena stranka, ki ne more biti pravno upoštevno. Tega se zaveda tudi tožena stranka, saj je edini pravilni način spreminjanja projektne dokumentacije način, ki ga je tožena stranka izvedla v okviru sprememb, kot izhaja iz listin, ko je na podlagi odločitev razpisne komisije objavila spremembe javnega razpisa za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009 do 2012, ki so bile nato objavljene v Uradnem listu RS oziroma izdala sklep o spremembi sklepa o začetku postopka javnega razpisa. Nesporno pa tožena stranka sprememb, ki jih opredeljuje v pripravljalni vlogi, glede meril 13 in 17, ni izvedla in objavila na naveden način, zato so bile izvedene spremembe nedopustne in nezakonite in v postopku neupoštevne. Tožnik navaja zaključno poročilo Komisije za pritožbe z dne 9. 9. 2009 ter ugotovitve, da ocenjevalci v okviru ponovnega ocenjevanja niso v celoti upoštevali izrecnih ugotovitev pritožbene komisije, pri čemer je bila tožeča stranka, glede na ugotovitve pritožbene komisije, ponovno oškodovana za najmanj 12 točk. Navaja, da v okviru kriterija 14 ni mogoče govoriti o njegovi subjektivnosti, saj ne dopušča vsebinsko različnih odgovorov in je dejstvo, da lahko nek projekt spremljavo izpeljave projekta in projektne uspešnosti vključuje ali pa ne vključuje, nasprotujoče si ugotovitve ocenjevalcev v okviru obravnavanega kriterija pa lahko kažejo le na nepravilnost ugotovitve.

Očita, da je bila storjena bistvena kršitev postopka, ker so ocenjevalci izvedli ponovno ocenjevanje tudi prijav tistih prijaviteljev, ki se na prvotno ocenjevanje niso pritožili, kot npr. v primeru prijavitelja MC ..., saj je razvidno, da so štirje ocenjevalci od petih v okviru merila 17 pri prvem ocenjevanju temu prijavitelju dodelili eno točko, v okviru ponovnega ocenjevanja pa vsi ocenjevalci istemu prijavitelju dodelili pet točk, kar glede na dejstvo, da sprememba razpisne dokumentacije, ki jo navaja tožena stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi, ne more in ne sme biti pravno upoštevno in dokazuje nepravilnost in nezakonitost. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za postopek Javni razpis za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009-2012, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/2009, v nadaljevanju: javni razpis, ki ga je objavila tožena stranka na podlagi določb Uredbe Sveta (ES) št.1083/2006/ES z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999/ES (Ul. l. EU, št. 210), Uredbe (ES) št. 1081/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999/ES, Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006/ES z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006/ES o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (Ur.l. EU, št. 371), Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99 do 109/08), Proračuna RS za leto 2009 (Ur. l. RS, št. 114/07), Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2008 in 2009, Zakona o državni upravi, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. l. RS, št. 50/07, 61/08), Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013 (Ur. l. RS, št. 17/09), Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 do 2013, Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. december 2006 o ključnih kompentencah za vseživljenjsko učenje, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 58/2003) in sklepa organa upravljanja o potrditvi instrumenta št. OP RČV OP RČV 3/1/016-0-MŠŠ z dne 23. 4. 2009. Tožnik se je prijavil na sklop Izvedbo projektov, ki jih bodo izvajale mreže organizacij, ki bodo vključevale teme s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc (v nadaljevanju javnega razpisa socialne, državljanske in kulturne kompetence), mreža Medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur.

Z izpodbijanim sklepom tožnikovi vlogi v postopku ponovnega ocenjevanja ni bilo ugodeno, potem, ko je bila s sklepom tožene stranke po vloženi pritožbi, med drugim tudi tožnika, s strani Ministra za šolstvo in šport razveljavljena ocena Komisije za izvedbo postopka javnega razpisa v navedenem sklopu, iz razloga, ker je Pritožbena komisija pri preveritvi pritožb v delih, ki so se nanašale na ocenjevanje kvantitativnih parametrov meril, ugotovila, da je Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa, v vseh primerih kvantitativnih ocenjevanj, glede katerih je bila podana pritožba, izvedla ocenjevanje tako, da ni upoštevala ocenjevalne lestvice iz javnega razpisa. Pritožbena komisija je preverila tudi ocenjevanja vseh ostalih prijav na sklope B1, B6 in tudi v tej zadevi obravnavane sklope B7, glede katerih je ugotovila enake vrste nepravilnosti ocenjevanja kvantitativnih meril. V obravnavanem primeru gre za javni razpis med drugim po Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 17/2009, v nadaljevanju Uredba). V skladu z 14. členom navedene Uredbe izda odločitev o izboru operacij ali upravičencev, na podlagi predloga komisije za odpiranje in ocenitev prispelih vlog (v nadaljevanju Komisija), predstojnik posredniškega telesa. Komisija je zadolžena med drugim za ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjuje vse vstopne pogoje razpisa po merilih in kriterijih iz javnega razpisa in navodili razpisne dokumentacije in razvrstitev projektov glede na oceno komisije s predlogom deležev sofinanciranja po projektih (5. točka in 6. točka 4. odstavka 14. člena Uredbe). Posredniško telo (oz. agent) je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev (6. odstavek 14. člena Uredbe). Na navedeni podlagi je tožena stranka izdala izpodbijani sklep in v obrazložitvi navedla razloge za svojo odločitev.

Tožnik želi v tožbi in v pripravljalnih vlogah izkazati, da je odločitev, da se njegovi vlogi ne ugodi, nezakonita zaradi nepravilnega upoštevanja in ocenjevanja meril, ki so bili objavljeni v javnem razpisu in ki jih je tožnik upošteval. Predvsem očita nepravilno ocenjevanje pod merili 13, 14 in 17. Merili 13. in predvsem 17. sta povezani s pravilno razlago pojma „zunanji partnerji“. Toženi stranki glede teh dveh meril očita, da je nepravilno objavila spremembo razpisnih pogojev v času trajanja razpisa in sicer z objavo popravka besedila na spletni strani, namesto objave v Uradnem listu RS, za kar navaja argumente, in sicer, da je tožena stranka vse (druge) spremembe javnega razpisa pravilno objavila tudi v Uradnem listu, kot npr. roki, do katerih morajo biti predložene prijave in ki jih je tožnik upošteval. Navedeni očitek po mnenju sodišča ni utemeljen. Razlaga vsebine pojma „zunanji partnerji “ tudi po mnenju sodišča pomeni pojasnjevanje vsebine izraza, ki je bil zapisan v merilih javnega razpisa. Tožena stranka je pojasnilo o tolmačenju besede “zunanji“ v času trajanja razpisnega roka v skladu s Pravili objavila na spletni strani pod Vprašanja in odgovori z naslovom „Objava popravka besedila v merilih“. Po mnenju sodišča s popravkom besedila oz. razlago pojma “zunanjih partnerjev“ ni posegala v razpisne pogoje in jih spreminjala, kot to želi prikazati tožnik. Iz upravnih spisov izhaja, da gre za razlago vsebine pojma „zunanji partner“, ki pomeni pravzaprav „drugih partnerjev“, torej tistih, ki so podpisali konzorcijsko pogodbo in v tem okviru se računa tudi procent zastopanosti srednjih šol ipd...

Ob tem sodišče tudi dodaja, da tožnik v zvezi z razlago navedenega pojma, tako kot ga je razumel sam, v konkretnem primeru tudi ni bil prikrajšan, saj kot tožena stranka pojasni in je tudi razvidno iz upravnih spisov oz. ocenjevalnih listov, je prejel iz tega naslova kljub temu, da je tožnik razumel zunanje partnerje tako kot jih sam navaja in ne kot druge partnerje, kot jih razlaga tožena stranka, maksimalno število točk. Zato tožnik ni bil prikrajšan v svojih pravicah, nima pa prav ko meni, da bi glede tega merila, in ob razumevanju, kot ga ima tožnik glede vsebine tega pojma, morala tožena stranka znižati točke izbranemu prijavitelju, pri katerem je bila s strani ocenjevalcev v ponovnem postopku upoštevana razlaga tega pojma na način, kot ga navaja tožena stranka. Ker je po povedanem šlo za pojasnitev pojmov, ki je bila objavljena na spletni strani in so tudi ocenjevalci bili dolžni v skladu s pojasnili oceniti vloge, tožnik nima prav, ko meni, da je treba upoštevati njegovo razumevanje tega pojma in izbranemu prijavitelju znižati točke. Zato so očitki tožnika glede merila 17 in 13 neutemeljeni, pa tudi sicer je tožnik na tej podlagi dobil maksimalno število točk, očitki glede nespremenjenih ocenjevalnih obrazcev pa na drugačno odločitev ne vplivajo ob okoliščini, da so ocenjevalci navedeno vsebino pojma razumeli tako, kot je bila objavljena na spletni strani tožene stranke in za vse enako.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo ponovno ocenjevanje vlog opravljeno na podlagi poročila Pritožbene komisije in z upoštevanjem poenotenja glede kvantitativnih kriterijev, glede kvalitativnih meril pa je bila strokovna komisija soglasna, da se ne izvede ponovno ocenjevanje. Tožnik v okviru kvalitativnih meril izpodbija število točk, ki jih je prejel pri merilu 12 - Projektne aktivnosti javno opredeljujejo aktivno vlogo mladostnikov in pri merilu 14 - Predlog projekta vključuje (notranjo) spremljavo izpeljave projekta in projektne uspešnosti. Tožnik meni, da bi moral prejeti v obeh primerih maksimalno število točk. Iz ocenjevalnih listov, ki se nahajajo v upravnih spisih, je razvidno, da je pod merilom 12 pet ocenjevalcev tožniku dodelilo 23 točk, pod merilom 14 pa 15 točk. Ob merila sta kvalitativne narave, tožnik pa tudi sicer konkretnih očitkov ne pove. Prav iz razloga, da se subjektivni vpliv zmanjša, je tako kot navaja tudi tožena stranka, ocenjevalo vsako vlogo pet ocenjevalcev, zato sodišče očitek tožnika glede nekorektnega dela ocenjevalcev zavrača. Tožniku je iz tega naslova priznana povprečna ocena vseh ocenjevalcev, kar je v skladu z javnim razpisom. Postopek ocenjevanja kvalitativnih in kvantitativnih meril je bil enak za vse prijavitelje in je v obravnavanem primeru skladen s pogoji javnega razpisa, zato sodišče tožnikove očitke, da neupravičeno ni prejel maksimalno število točk po navedenih kvalitativnih merilih kot neutemeljene zavrača. Sodišče se namreč v subjektivne ocene posameznih ocenjevalcev ne more spuščati. Glede na specifično pravno naravo sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa in njenih učinkov na sodno varstvo v upravnem sporu gre po že uveljavljeni upravno sodni praksi (npr. sodba tega sodišča opr. št. U 1104/2003-24 z dne 14. 12. 2005) za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva, ter je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga in pri strokovno tehničnih vprašanjih zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev, kar pomeni, da dejanska vprašanja (boljši in slabši ustreznosti ponudnikov) sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.

Iz doseženega števila točk, ki jih je tožnik prejel in ki ga je mogoče preizkusiti (ocenjevalni listi se nahajajo v upravnih spisih) je razvidno, da je tožnik prejel povprečno število točk 88, ki pa je nižje od povprečnega števila točk prijavitelja MC ..., ki je prejel 90,4 točk. Navedeno tudi po mnenju sodišča pomeni, da njegovi vlogi ni ugodeno, glede na to, da iz javnega razpisa izhaja, da se bo financirala mreža, ki bo v ocenjevanju prejela najvišje število točk, to pa v obravnavanem primeru ni tožnik. Sodišče ocenjuje, da so relevantne okoliščine, ki vplivajo na odločitev in število doseženih točk pri tožniku pravilno ugotovljene.

Nima prav tožnik, ko navaja, da mu je odvzeta pravica do pritožbe. Pritožbeni postopek po 231. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007 do 61/2008, v nadaljevanju Pravilnik) je dopusten, če je odločal na prvi stopnji organ v sestavi ministrstva ali ministrstvo oz. vladna služba, po katerem se lahko vloži na ministrstvo ali na vladno službo pritožba, ki pa ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V obravnavanem primeru je odločalo ministrstvo kot posredniško telo in je sklep oziroma odločitev o izboru izdal predstojnik posredniškega telesa (minister), zato po mnenju sodišča ne gre za dvostopenjski postopek, temveč gre za enovit postopek, katerega potek je predpisan z navedeno Uredbo. Da je temu tako, izhaja tudi iz 4. odstavka 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna, ki določa, da se določbe 12. poglavja (Postopki dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna) ne uporabljajo, če je projekt izbran za sofinanciranje s prispevkom Skupnosti iz naslova teritorialnega sodelovanja na osnovi mednarodnega razpisa, ki ga izvede organ upravljanja oz. posredniško telo skladno z določili Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006. Sodišče iz teh razlogov ne sledi tožniku, da gre za kršitev pravil postopka. Tožniku je pravica do pritožbe zagotovljena v skladu z 20. točko javnega razpisa, po kateri lahko prijavitelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila javnega razpisa in mu razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, v 8. dneh od prejema obvestila o izbiri vloži pritožbo, o kateri odloči minister v roku 15. dni s sklepom. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci. Tožnik je postopal po navedenem določilu javnega razpisa, saj je izpodbijani sklep izdan potem, ko je bilo pritožbi tožnika in drugih udeležencev zoper obvestilo o izbiri, ugodeno. Zato sodišče očitke tožnika, da mu je kratena pravica do pritožbe, kot tudi očitke glede kršitve pravil postopka, kot neutemeljene zavrača. Kot rečeno, gre za enovit postopek, ki je bil izveden v skladu s pogoji javnega razpisa. Sodišče tudi ni našlo kršitev Ustave RS in EKČP. Ker je po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2. izreka Tožnik izpodbija tudi sklep o izbiri prijavitelja MC ... V razlogih za nestrinjanje s sklepom o neizbiri svojega projekta, tožnik navaja tudi kršitve, ki naj bi se nanašale na izbranega prijavitelja. Tako izpodbija dva akta in sicer sklep, s katerim tožnikovi vlogi na javni razpis ni bilo ugodeno in sklep, s katerim je bilo ugodeno MC ..., ter predloga tudi odpravo sklepa, s katerim je bilo vlagatelju MC ..., ugodeno. Po mnenju sodišča tožnik v upravnem sporu ne more izpodbijati akta, ki se nanj ne nanaša, saj je upravni akt, ki se izpodbija po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Tožnik ni nosilec pravic in obveznosti akta, ki se nanaša na MC ..., zato tudi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Zato je sodišče tožbo zoper navedeni akt zavrglo, na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Iz tega razloga se sodišču tudi ne opredeljuje glede tožnikovih očitkov, ki se nanašajo na merila glede izbranega prijavitelja ( kot npr. očitki glede merila 19).

Sodišče je odločalo na nejavni seji (1. odstavek 59. člena ZUS-1), saj relevantne okoliščine, ki so pomembne za odločitev, niso sporne, sporno je pravno vprašanje.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.