Jedro

Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija z dne 2. 12. 2015 se zavrže. II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 1.944,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo z dne 1. 9. 2014 ugotovilo, da je sklep nadzornega sveta tožene stranke z dne 22. 5. 2013, ki se je nanašal na odpoklic tožnika z mesta predsednika uprave tožene stranke, ničen in brez pravnega učinka (1. točka izreka), zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev v primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku, da je ničen in brez pravnega učinka sklep nadzornega sveta tožene stranke z dne 22. 5. 2013 o imenovanju A. A. za začasnega predsednika uprave zaradi pomanjkanja pravnega interesa (2. točka izreka) ter zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, da je ničen in brez pravnega učinka vpis v sodnem registru z dne 29. 5. 2013 o spremembi zastopnika tožene stranke (3. točka izreka). Odločilo je tudi, da bo o tožbenem zahtevku tožnika za plačilo odškodnine v zvezi z nepremoženjsko škodo v višini 80.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi in pravdnih stroških odločalo po pravnomočnosti delne sodbe (4. točka izreka). Sodišče prve stopnje je že pred tem s sklepom z dne 6. 6. 2014 v zvezi s popravnim sklepom z dne 19. 6. 2014 sklenilo, da se tožba v zvezi z določenimi tožbenimi zahtevki zavrže (I. točka izreka) oziroma odstopi v pristojno odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je s sodbo in sklepom z dne 23. 9. 2015 pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo v 1. točki izreka izpodbijano delno sodbo sodišča prve stopnje (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne njene stroške pritožbenega postopka zoper delno sodbo z dne 1. 9. 2014 (V. točka izreka). Sodišče druge stopnje je odločilo tudi o pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 6. 6. 2014 v zvezi s popravnim sklepom z dne 19. 6. 2014 (I. in II. točka izreka).

3. Tožena stranka je zoper III. točko izreka sodbe in sklepa sodišča druge stopnje vložila neposredno revizijo.

4. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka delne sodbe odločilo o ničnosti sklepa nadzornega sveta tožene stranke, ki se je nanašal na odpoklic tožeče stranke z mesta predsednika uprave. Z delno sodbo je tako odločilo le o predhodnem vprašanju v razmerju do tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine v zvezi z nepremoženjsko škodo v višini 80.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Ob tem je pomembno, da je bila tožba glede določenih tožbenih zahtevkov pravnomočno odstopljena v pristojno odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Zato iz 4. točke izreka delne sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da bo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo 80.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi odločeno šele po pravnomočnosti delne sodbe.

8. Ker je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper 1. točko izreka delne sodbe sodišča prve stopnje, je v revizijskem postopku sporna le (še) odločitev, vezana na predhodno vprašanje v zvezi s tožbenim zahtevkom glede vtoževane denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 80.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Tožena stranka v tem postopku namreč uveljavlja povrnitev škode zaradi okrnitve osebnega dostojanstva kot posledici nezakonitega odpoklica z mesta predsednika uprave.

9. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.

10. Vrhovno sodišče je nedovoljeno revizijo tožene stranke zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje.

11. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP mora tožena stranka upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) tožeči stranki povrniti nagrado za postopek (1.574,00 EUR, Tar. št. 3300), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (20,00 EUR, Tar. št. 6002) in davek na dodano vrednost (22 %, Tar. št. 6007), kar skupaj zanaša 1.944,68 EUR (II. točka izreka). Vrhovno sodišče tožeči stranki ni priznalo pavšalnega zneska za fotokopiranje in tiskanje po tar. št. 6000 v višini 20,00 EUR, ker tega stroška ni določno opredelila (ni navedla števila kopij) niti ga ni izkazala. Prav tako ji ni priznalo priglašene sodne takse, saj taksne obveznosti za vložitev odgovora na revizijo ni.