Jedro

Pri ugotavljanju možnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, torej tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec kot oče mladoletne N. K., rojene dne 23.5.1996, plačevati zanjo mesečno preživnino v znesku 18.075 SIT od 18.6.2001 dalje. Za obdobje od 10.6.2000 do 17.6.2001 pa mora plačati iz naslova že zapadlih obrokov preživnine znesek 158.758 SIT.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil revizijo zoper drugostopenjsko sodbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je neutemeljena ugotovitev, da preživninska obveznost staršev ni odvisna le od dejanskega zaslužka, marveč zlasti od preživninskih možnosti staršev. V zvezi z možnostmi naj bi se upoštevalo dejstvo, da bi si toženec glede na njegovo relativno mladost in primerno izobraženost lahko našel delo, ki bi mu prinašalo tolikšne dohodke, da bi zmogel plačati dosojeno preživnino. Take ugotovitve so pavšalne. Ni razumljivo, od kje sodišču zaključek, da bi si toženec kar lahko našel delo, kaj šele takšno, ki bi mu prinašalo dohodke, s katerimi bi zmogel plačevati dosojeno preživnino. Če sodišči postavljata pavšalne zaključke, tudi tožena stranka lahko pavšalno z gotovostjo zatrdi, da je problem brezposelnosti v Republiki Sloveniji vedno hujši in so brez dela še mlajše osebe, kot je toženec in še bolj izobražene osebe, kot je toženec. Tožena stranka kot bistveno izpostavlja, da se preživnina določa v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi zavezanca. Pri tem je potrebno upoštevati konkretne in realne možnosti, poleg tega pa tiste, ki obstojijo v času sojenja. Edino le te so lahko podvržene presoji sodišča. Da je to tako, izhaja smiselno iz petega odstavka 132. člena ZZZDR. Če so bodo na strani toženca spremenile okoliščine, ki so pomembne za določitev višine preživnine, bo tožeča stranka imela možnost predlagati ustrezno zvišanje preživnine.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99).

Revizija ni utemeljena.

Podlaga za razsojo o višini prispevka za preživljanje otroka je v 129. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 14/89). Ta določba opredeljuje dvoje izhodišč: potrebo upravičenca in možnost zavezanca. Niso sporne potrebe mladoletne tožnice v znesku 63.250 SIT oziroma po odštetju otroškega dodatka v znesku 60.250 SIT mesečno. Toženec nasprotuje materialnopravni presoji nižjih sodišč, da njegove zmožnosti omogočajo plačevanje preživnine v znesku 18.075 SIT mesečno.

Toženčeve revizijske trditve so neutemeljene. Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da pomeni preživninska možnost zavezanca iz 129. člena ZZZDR ne samo možnost glede na dejanske prejemke, temveč možnost glede na neizkoriščene okoliščine. Naravna in strogo osebna preživninska obveznost staršev do otrok nastane že z rojstvom otroka in je del dolžnosti staršev, da omogočijo otrokom "pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo" (102. člen ZZZDR) in da skrbijo "za njihovo življenje in zdravje ter po svojih močeh za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje" (103. člen ZZZDR). Skratka, pri preživninski obveznosti staršev ne gre samo za že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi za tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni. Ne gre za možnosti pridobivanja dohodka v bodoče, ampak za sedanje neizkoriščene možnosti, torej tiste v času sojenja. Zato je neutemljeno revizijsko sklicevanje na peti odstavek 132. člena ZZZDR o tem, da bo lahko tožeča stranka predlagala zvišanje preživnine, če so bodo na toženčevi strani spremenile okoliščine.

Presoja prvega in drugega sodišča, da je toženec zmožen priskrbeti sredstva za plačevanje preživnine v znesku 18.075 SIT mesečno, ne temelji na pavšalnih ugotovitvah, kot trdi revizija, ki pa sama opredeljuje kot pavšalno svojo trditev, da je problem brezposelnosti v Republiki Sloveniji vedno hujši in da so brez dela še mlajše osebe. Nižji sodišči sta svoj zaključek o toženčevi neizkoriščeni možnosti pridobivanja dohodka podali na podlagi konkretnih ugotovitev o toženčevem okolju, njegovih sposobnostih, njegovi izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti in o njegovem zdravstvenem stanju. V skladu s temi dejstvi, ki jih na revizijski stopnji ni več mogoče izpodbijati in ne navajati novih, (tretji odstavek 370. člena ZPP), je po kompleksnem razumevanju možnosti zavezanca bilo z določitvijo preživnine pravilno uporabljeno materialno pravo in so zato revizijske trditve neutemeljene. To je narekovalo zavrnitev revizije (378. člen ZPP).