Jedro

Z gradbenim dovoljenjem je legalizirana že prej obstoječa gradnja le toliko, kolikor je to vsebina dovoljenja in projektov, na katerih temelji. To pa tudi pomeni, da če gradbeno dovoljenje za legalizacijo objekta temelji na projektih, ki niso v skladu z dejanskim stanjem že zgrajenega objekta, je to stvar inšpekcijskega postopka in postopka izdaje uporabnega dovoljenja, ne pa postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Priglašata tudi stroške revizijskega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi.

2. V odgovoru na revizijo tožena stranka in stranka z interesom predlagata, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Stranka z interesom priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, Izpostave Bežigrad, št. 351-5-104/2003-69 z dne 18. 8. 2010. Prvostopenjski upravni organ je navedeno gradbeno dovoljenje izdal investitorju A. A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu), in sicer za legalizacijo stanovanjskega objekta - prizidave k obstoječemu gospodarskemu objektu na zemljišču parc. št. 15 in 16, obe k. o. ..., s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo v skladu s tam navedeno projektno dokumentacijo (1. točka izreka); določil je, da mora investitor upoštevati arhitektonske in sanitarne pogoje ter zahteve in pogoje, navedene v tam navedenih soglasjih, študijah in elaboratih pristojnih organov in organizacij in, da sta projektna dokumentacija, navedena v prvi točki izreka tega gradbenega dovoljenja, ter zapisnik ustne obravnave, št. 351-5-104/2003-63 z dne 7. 4. 2010, sestavni del tega dovoljenja (2., 3. in 4. točka izreka); ter ugotovil, da stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-215/2005-26-KJ z dne 29. 11. 2010, pritožbo revidentov zoper prvostopenjsko upravno odločbo zavrnila kot neutemeljeno.

5. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008, Up-1186/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr.: X Ips 433/2007, X Ips 69/2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Revidenta kot pomembna pravna vprašanja izpostavljata vprašanja: ,,(1) ali mora upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s 66. členom ZGO-1 preveriti le skladnost projekta s prostorskim aktom, ali pa mora, glede na to, da gre za legalizacijo, preveriti tudi skladnost že izvedene gradnje s projektom in s prostorskim aktom, konkretno v tej zadevi z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B8, Beričevo (v nadaljevanju PUP); odločitev sodišča prve stopnje glede izpostavljenega pravnega vprašanja odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v sodbah I Up 1113/2002 in I Up 525/2005; (2) ali je dovoljeno v primeru, ko stanje v naravi in projektna dokumentacija izkazujeta, da streha že zgrajenega objekta posega v zemljišče, last tretjih oseb, tak objekt legalizirati, čeprav PUP v 4. členu, točka 10.3, določa, da objekt ne sme motiti sosednje posesti. V zvezi s tem v konkretni zadevi zastavlja vprašanje, ali je glede na 213. člen ZUP in 68. člen ZGO-1 dovolj, da upravni organ v izreku gradbenega dovoljenja za legalizacijo navede le, da je zapisnik ustne obravnave z dne 7. 4. 2010 sestavni del gradbenega dovoljenja, v obrazložitvi pa pojasni, da bo izvedba strehe prilagojena z zmanjšanjem napušča, kot naj bi bilo razvidno iz zapisnika ustne obravnave z dne 7. 4. 2010, s tem, da v tem zapisniku, ki naj bi bil del gradbenega dovoljenja, ni navedbe o tem, da se bo napušč zmanjšal. Ali je glede na določbe ZGO-1 o vsebini PGD dopustno z zapisnikom spreminjati PGD? Ali ni opisano neskladje med izrekom, obrazložitvijo in vsebino zapisnika, na katero se izrek in obrazložitev sklicujeta, bistvena kršitev določb postopka;( 3) ali je ob odmiku 45 cm od posestne meje zadoščeno določbi 4. člena točke 10.3 PUP, če je v projektni dokumentaciji kot podrobna utemeljitev posega navedeno le, da objekt zaradi stanovanjske namembnosti ne bo imel vpliva na sosednje nepremičnine in da naj bi bila zagotovljena požarna varnost; (4) ali 45 cm odmik od posestne meje zagotavlja, da bo možno vsaj osnovno vzdrževanje stanovanjskega objekta tlorisnih dimenzij 9,7 m X 21 m in višine slemena 8,6 m in ali 45 cm odmik od posestne meje zagotavlja, da ne bo motena posest sosednjega zemljišča; (5) ali je glede na pogoje, ki jih za nadomestno gradnjo določa ZGO-1, treba ne glede na določbe PUP a contrario take pogoje upoštevati tudi pri prizidavi in določbe PUP razlagati v skladu z namenom ZGO-1. Konkretno, ali je dopustno k obstoječemu gospodarskemu objektu prizidati prizidek, ki je večji od osnovnega objekta in ki je namenjen bivanju, torej drugi namembnosti; (6) ali so izpolnjeni pogoji PUP (4. člen točki 15.5 in 15.3) za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega objekta, če je s fotografijami in podatki mapne kopije izkazano, da obstoječa pešpot tem zahtevam ne zadostuje; ali so izpolnjeni citirani pogoji PUP za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega objekta, ali pa se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega objekta citirane določbe PUP ne upoštevajo, ker ne gre za gradbeno dovoljenje za gradnjo dovozne poti, kot je to navedlo v obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje?"

8. Po presoji Vrhovnega sodišča nobeno od vprašanj, povzetih iz revizije v 7. točki te obrazložitve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Prvo vprašanje (7. točka te obrazložitve) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v sodbi I Up 483/2006 že zavzelo stališče, da je z gradbenim dovoljenjem legalizirana že prej obstoječa gradnja le toliko, kolikor je to vsebina dovoljenja in projektov, na katerih temelji. To pa tudi pomeni, da če gradbeno dovoljenje za legalizacijo objekta temelji na projektih, ki niso v skladu z dejanskim stanjem že zgrajenega objekta, je to stvar inšpekcijskega postopka in postopka izdaje uporabnega dovoljenja, ne pa postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Ker je po presoji Vrhovnega sodišča o zatrjevanem pravnem vprašanju že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, revidenta s takšnim vprašanjem nista izkazala izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (X Ips 21/2009). Zatrjevanje revidentov, da odločitev sodišča prve stopnje glede tega vprašanja odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v sodbah I Up 1113/2002 in I Up 525/2005, ni utemeljeno, saj navedeni sodbi o tem vprašanju, ki ga izpostavljata revidenta, ne zavzemata stališča. 10. Pomembna pravna vprašanja v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča tudi niso vprašanja (2), (3), (4), (5) in (6), povzeta v 7. točki obrazložitve tega sklepa.

11. Ker ZGO-1 nima posebnih določb, ki bi se nanašale na izdajo gradbenega dovoljenja za že obstoječ objekt (legalizacija objekta) se v takšnih primerih gradbeno dovoljenje izda pod enakimi pogoji kot gradbeno dovoljenje za objekt, ki je šele načrtovan. ZGO-1 pa v določbah 66. člena določa, kaj mora pristojni upravni organ preveriti preden izda gradbeno dovoljenje, torej, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za izdajo gradbenega dovoljenja. Med drugim mora biti izpolnjen pogoj (1. točka prvega odstavka 66. člena), da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V 68. členu pa ZGO-1 določa, kaj mora vsebovati izrek gradbenega dovoljenja in katere listine so sestavni del gradbenega dovoljenja.

12. Pomembnost pravnega vprašanja je treba po dikciji ZUS-1 in po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi 367. a člena ZPP presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr.: X Ips 433/2007, X Ips 286/2008, X Ips 655/2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, je namreč dovoljenost revizije iz razloga pomembnega pravnega vprašanja podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr.: X Ips 774/2008, X Ips 151/2008, X Ips 238/2009, X Ips 206/2010) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.

13. Vprašanja (2), (3), (4), (5) in (6), povzeta v 7. točki obrazložitve tega sklepa, po presoji Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja, saj je nanje mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. ZGO-1 jasno določa (prva točka 66. člena), da mora biti projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, takšna zakonska določba pa po presoji Vrhovnega sodišča ne potrebuje dodatne razlage. Dodatne razlage ne potrebuje niti določba 68. člena ZGO-1, ki se nanaša na vsebino gradbenega dovoljenja. Dodatna razlaga jasne zakonske določbe namreč ne bi pripomogla k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoja prava preko sodne prakse. Glede na dejanske okoliščine obravnavane zadeve Vrhovno sodišče ugotavlja, da izpostavljena vprašanja niso pomembna vprašanja po vsebini te zadeve. Glede na dejanske ugotovitve obravnavane zadeve sta revidenta v tem primeru po vsebini navedenih vprašanj uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki se presoja glede na materialno pravo, ki ga je oziroma bi ga moralo uporabiti sodišče prve stopnje pri odločanju o tožbi. To pa ni procesna predpostavka za dovoljenost revizije oziroma eden od pogojev za dovoljenost revizije, ki jih ZUS-1 v drugem odstavku 83. člena izrecno določa. 14. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Revidenta z revizijo nista uspela, zato na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.

16. Stranka z interesom z odgovorom na revizijo ni v ničemer pripomogla k odločitvi v tej zadevi, zato na podlagi 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.