Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge) in ali mora banka kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: - ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge); - ali mora banka kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 176127/2012, po katerem je bila toženka dolžna plačati tožeči stranki znesek 15.420,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroške izvršilnega postopka, v celoti razveljavi in se tožbeni zahtevek zavrne. Ugotovilo je, da toženka kot porok listin ni podpisovala na banki ampak jih je njej in njenemu sedaj pokojnemu možu prinesel v podpis njun sin in da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je bila ob podpisu listina „poroštvena izjava“ izpolnjena. Odločilo je, da pogoj obličnosti iz 1013. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, zaradi česar podpisana poroštvena izjava nima pravnega učinka in toženke ne zavezuje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ohranilo v veljavi izdan sklep o izvršbi. Odločilo je, da je imela toženka ob podpisu kreditne pogodbe in poroštvene izjave, čeprav slednja ni bila izpolnjena, možnost prebrati kreditno pogodbo in na podlagi te ugotoviti potrebne podatke. Navedlo je, da bi v dvomu toženka lahko preverila na banki vse podrobnosti v zvezi z poroštvom in prevzeto obveznostjo.

3. Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in poudarja, da gre za pomembno pravno vprašanje vsebine pravnega standarda varstva pred nepremišljenostjo in lahkomiselnostjo poroka ter dolžne večje skrbnosti poroka in upnika - banke, ko gre za podpis izjave o poroštvu. Izpostavlja dve pravni vprašanji: ali mora ob podpisu iz poroštvene izjave izhajati obveznost poroka, predvsem višina kreditne obveznosti kreditojemalca oziroma identifikacija višine obveznosti, na podlagi česar bi bilo poroku zagotovljeno varstvo pred nepremišljenostjo, torej ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge); ali mora banka, kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.

4. Poudarja, da je sodišče druge stopnje sporno vprašanje obličnosti rešilo nezakonito in je pravno pravilo 1013. člena OZ zmotno uporabilo. Navaja, da je smisel citirane določbe prav v tem, da se poroka varuje pred nepremišljenostjo. Opozarja da bi, če bi bila pravna razlaga sodišča druge stopnje pravilna, odpadla zahteva po pisnosti (obličnosti) poroštvene pogodbe in bi poroštvena obveznost lahko nastala že s podpisom kreditne pogodbe. Navaja, da odločitev sodišča druge stopnje pomeni tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in opozarja na odločbo II Ips 374/2008. 5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede predlaganih pravnih vprašanj izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.