Jedro

Res stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je prenehala stvarna služnost (ID pravice 000) postavitve zgradbe tik ob parcelni meji v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine z ID znakom 0000 in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine z ID znakom 1111, zadeva pa vrača sodišču prve stopnje v odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku (zahtevku za prenehanje opisane stvarne služnosti.)(1)

II. Odločitev o stroških postopka (vključno s pritožbenimi) se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prenehala stvarna služnost (ID pravice 000) postavitve zgradbe tik ob parcelni meji v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine z ID znakom 0000 in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine z ID znakom 1111 (I. točka izreka). Tožencema je zato naložilo, naj tožniku v roku 15 dni povrneta pravdne stroške v višini 2.107,27 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), pritožujeta toženca. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži, da tožencema povrne vse stroške postopka, podrejeno pa predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Grajata ugotovitev obstoja pravnega interesa tožnika za ugotovitven zahtevek. Osporavata tudi zaključku o prekluziji navedb iz pripravljalne vloge, vložene na naroku dne 4. 11. 2015. Opozarjata na delitev parcel (gospodujoče in služeče nepremičnine) po nastanku služnosti ter napake pri zemljiškoknjižnih vpisih, pa tudi na javnopravne omejitve v zvezi z gradnjo (prostorske načrte). Grajata tudi ugotovitve o neizvajanju služnosti, opozarjata pa tudi na nepotrebnost služnosti.

3. Tožnik(2) je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter naložitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo tožencema.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 213. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je stvarna služnost(3) pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Predmetna služnost(4) ni, kot bi kazalo njeno imenovanje, služnost postavitve zgradbe (da toženca kot lastnika na svojem, gospodujočem zemljišču postavita zgradbo), pač pa upravičenje tožencev zahtevati od tožnika kot lastnika služeče stvari (nepremičnine), da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (upreti se, osporavati gradnji zgradbe (na tuji stvari – parceli) tik ob parcelni meji z lastno parcelo), to je negativna služnost. 6. Res po drugi alineji 223. člena SPZ stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje.(5) A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje. In nasprotno, izvrševanje služnosti z opustitvami je neizvrševanje lastnikovih siceršnjih upravičenj. Neizvrševanje lastnikovih upravičenj pa ne nore biti neizvrševanje služnosti. Materialnopravno je torej zgrešena izpodbijana odločitev o ugotovitvi, da je prenehala predmetna stvarna služnost (tj. služnost, ki bi morala biti glede na njeno vsebino imenovana „služnost ne upreti se, ne oporekati postavitvi zgradbe tik ob parcelni meji“) zaradi neizvrševanja.(6) Ker predmetna služnost ne more prenehati zaradi neizvrševanja in je tožba glede tega zahtevka nesklepčna, je pritožbeno sodišče, ki po drugem odstavku 350. člena ZPP na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, na podlagi prvega odstavka 351. člena v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Hkrati je posledično moralo zaradi odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku (oblikovalnem, za prenehanje opisane stvarne služnosti postavitve zgradbe tik ob parcelni meji), ker je primarni zahtevek zavrnjen, zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (o podrejenem tožbenem zahtevku za prenehanje stvarne služnosti).(7)

7. Upoštevajoč navedeno se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb (z izjemo neupoštevnih trditev o javnopravnih omejitvah) ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Na podlagi 164.(8) in 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških postopka (vključno s pritožbenimi) pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): Postavitve zgradbe tik ob parcelni meji v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine z ID znakom 0000 in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine z ID znakom 1111. Op. št. (2): V teku pritožbenega postopka je umrl; tožniki so zato sedaj njegovi dediči. Op. št. (3): Stvarna služnost (stvarna pravica (na tuji stvari) po 2. členu SPZ) je po 210. členu SPZ pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).

Op. št. (4): Stvarna služnost postavitve zgradbe tik ob parcelni meji v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine z ID znakom 0000 in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine z ID znakom 1111. Op. št. (5): Po 217. členu SPZ stvarna služnost nastane (1. odstavek) s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let, nastane (2. odstavek) s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval, je (3. odstavek) ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica, pri čemer (4. odstavek) negativne služnosti ni mogoče priposestvovati.

Op. št. (6): Pri tem so (civilno)pravno nepomembne in neupoštevne morebitne javnopravne omejitve ter predpisi, ki urejajo gradnjo v naseljih oz. mestih (javnopravni ureditveni pogoji gradnje, denimo odmik od meje, višina gradnje ipd.).

Op. št. (7): Po prvem odstavku 222. člena SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.

Op. št. (8): Ta sodba je glede na to, da je potrebno odločiti še o podrejenem zahtevku, delna sodba.