Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev (če bi bil ta podan) je procesna kršitev relativnega značaja, ki bi jo moral tožnik glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče. Najkasneje bi to mogel in moral storiti na naroku za glavno obravnavo, na katerem se je glavna obravnava zaključila in na katerem je bilo tudi že jasno, da sodišče sklepa o izločitvi izvedenke ni (ne bo) izdalo.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 464947 z dne 9. 7. 2008 in št. I-464947 z dne 14. 10. 2008, tožnika razvrstilo v tretjo kategorijo invalidnosti zaradi bolezni, poškodbe izven dela in poškodbe pri delu v enakem tretjinskem deležu in mu priznalo pravico do opravljanja dela v okviru s.p. z omejitvami dvigovanja bremen, težjih od 8 kg, dvigovanja rok nad višino ramen brez potrebne grobe moči in izrazite soročnosti, brez del, kjer je potreben fin prijem rok in stisk predmeta čvrsto v pest, pretežno sede in brez vsiljenega tempa in ritma, samo v delavnici, od 1. 7. 2008 dalje. Odločilo je, da ima tožnik pravico do nadomestila za invalidnost od pričetka dela z omejitvami in toženi stranki naložilo, da o odmeri in izplačevanju nadomestila odloči v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe. Tožbeni zahtevek, da se tožniku priznajo pravice do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine od 4. 10. 2008, je zavrnilo. Ugotovilo je, da je pri tožniku podana spremenjena delovna zmožnost, ki ustreza tretji kategoriji invalidnosti. Oprlo se je na listine v spisu, vključno z mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje ter na izvedeniško mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika, v razen v delu o stroških postopka, in pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil tožnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da odločitev temelji na mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, v kateri je sodelovala prof. dr. M. K., ki je sicer kot članica invalidskih komisij v pogodbenem odnosu s toženo stranko. Tožnik je predlagal njeno izločitev, vsaj tako bi moralo razumeti sodišče njegovo vlogo z dne 4. 6. 2010. V nasprotnem primeru bi moralo tožnika pozvati in mu določiti rok, da se opredeli do tega, ali se izločitev nanaša na vse tri člane Komisije za fakultetna izvedeniška mnenja ali samo na enega člana komisije. O dopisu tožene stranke z dne 16. 6. 2010 je bil ustno seznanjen na obravnavi dne 24. 6. 2010, vendar pa samo glede imena člana komisije, ne pa tudi s celotno vsebino navedene listine. Če bi jo tožnik prejel, bi vsekakor zahteval izločitev izvedenke za področje psihiatrije. V kolikor bi to možnost imel, bi moralo sodišče dr. M. K. izločiti in postaviti novega izvedenca za področje psihiatrije, ki bi opravil pregled tožnika in podal novo izvedeniško mnenje. Zato revizija sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 247. člena ZPP. S tem, ko je sodišče druge stopnje ugotovilo, da sodišče prve stopnje te kršitve ni storilo, naj bi isto kršitev zagrešilo tudi samo. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
4. Revizija ni utemeljena.
5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP jo revizijsko sodišče preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.
6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22. 2. 2010 sklenilo izvesti dokaz z izvedencem - Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Odredilo je, naj komisija poda mnenje v sestavi zdravnika specialista medicine dela, specialista psihiatra in specialista ortopeda. Komisija za fakultetna izvedenska mnenja je izvedensko mnenje sodišču posredovala 13. 4. 2010, istega dne pa ga je sodišče posredovalo strankama. Pooblaščenka tožnika je z dopisom z dne 4. 6. 2010 (sodišče ga je prejelo 7. 6. 2010) obvestila sodišče, da je tožnik pridobil informacijo, da so pri izdaji izvedeniškega mnenja sodelovali izvedenci, ki so pogodbeno vezani na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ), torej na toženo stranko, kar pomeni, da bi se morali izločiti iz postopka. Zato je predlagala, da sodišče poizve, ali so v komisiji sodelovali zdravniki, ki so s pogodbo vezani na ZPIZ. Sodišče je opravilo poizvedbe pri ZPIZ in dne 17. 6. 2010 prejelo odgovor, da od članov Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je izdelala izvedeniško mnenje v obravnavani zadevi, v invalidski komisiji II. stopnje sodeluje le prof. dr. M. K., ki pa ni sodelovala v senatu, ki je obravnaval tožnikov primer. Na naroku za glavno obravnavo z dne 24. 6. 2010, na kateri sta bila prisotna tako tožnik kot njegova pooblaščenka, je predsednica senata stranke seznanila z odgovorom vodje službe za izvedenstvo druge stopnje ZPIZ v zvezi z delom izvedencev, ki so pripravili izvedenska mnenja na invalidski komisiji. V reviziji tožnik to potrjuje, kot tudi to, da je bil z imenom prof. dr. M. K. seznanjen.
7. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Po prvem odstavku 247. člena ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Razlogi za izločitev sodnika ali sodnika porotnika so določeni v 70. členu ZPP.
8. Sodišče druge stopnje očitane bistvene kršitve ni zagrešilo. Tožnik z vlogo z dne 4. 6. 2010 ni predlagal izločitve članov komisije za fakultetna izvedeniška mnenja, prav tako tega ni storil kasneje, ko je bil na naroku za glavno obravnavo seznanjen z dejstvom, da je v pogodbenem odnosu s toženo stranko le izvedenka prof. dr. M. K..
9. V obravnavanem primeru bi lahko šlo za izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, saj je iz revidentovih navedb razvidno, da uveljavlja obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodne izvedenke. Sklep o izločitvi iz tega razloga sodišče izda, če ga izvedenec obvesti, da misli, da so podane okoliščine, ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (drugi odstavek 71. člena ZPP) ali na predlog stranke (prvi odstavek 72. člena ZPP). V spornem primeru ni bilo niti obvestila izvedenke niti predloga stranke za izločitev. Iz dopisa pooblaščenke tožnika z dne 4. 6. 2010 ni mogoče zaključiti, da zahteva izločitev enega ali vseh članov Komisije za fakultetna izvedeniška mnenja. Prav tako takega predloga ni bilo po tem, ko je sodišče na naroku z dne 24. 6. 2011 stranko izrecno obvestilo, da s toženo stranko pogodbeno kot članica invalidske komisije II. stopnje sodeluje prof. dr. M. K.. Neutemeljeno je zavzemanje revizije, da bi moralo sodišče samo pozivati tožnika k vložitvi zahteve za izločitev.
10. Tudi sicer pa je opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev (če bi bil ta podan) procesna kršitev relativnega značaja, ki bi jo moral tožnik glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče. Najkasneje bi to mogel in moral storiti na naroku za glavno obravnavo z dne 24. 6. 2011, na katerem se je glavna obravnava zaključila in na katerem je bilo tudi že jasno, da sodišče sklepa o izločitvi izvedenke ni (ne bo) izdalo.
11. Tožnik v reviziji uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, vendar pa ne navede, katere določbe materialnega prava sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilno oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo, zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
12. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.