Jedro

Dopuščena revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije, je po ustaljeni sodni praksi nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikove primarne in podrejene tožbene zahtevke za ugotovitev, da so pogodbe, ki so jih sklenili toženci, neveljavne, za ugotovitev, da je neveljavna tudi vknjižba lastninskih pravic na podlagi teh pogodb in zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 357/2015 revizijo dopustilo glede vprašanja: ali je bila v konkretni zadevi sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi s sklenitvijo pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč uporabljena pravilno in ali je v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika o nedobrovernosti šeste in sedme toženke podana kršitev določb pravdnega postopka.

3. Na podlagi tega sklepa je tožnik vložil revizijo.

4. Revizija je bila vročena tožencem, ki so nanjo podali dva odgovora.

5. Revizija ni popolna.

6. Postopek dopuščene revizije poteka v dveh fazah. Stranka mora najprej vložiti predlog za dopustitev revizije in če Vrhovno sodišče revizijo dopusti ima nato dodaten rok 15 dni za vložitev revizije pri sodišču prve stopnje. V prvi fazi postopka odloča Vrhovno sodišče le na podlagi predloga stranke in njemu predloženih listin (torej brez sodnega spisa) in v nekontradiktornem postopku. Kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranka mora zato ob vložitvi dopuščene revizije tej priložiti tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Le na takšen način je namreč nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku. Vsebinski namen formalne zahteve iz drugega odstavka 373. člena ZPP je torej prvenstveno varstvo procesnih pravic nasprotne stranke, ki so odraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS in iz nje izpeljanega načela kontradiktornosti postopka oziroma pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

7. Tožnik je dopuščeni reviziji ob njeni vložitvi priložil samo sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije II DoR 357/2015 ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Dopuščena revizija, ki ji ni priložen predlog za dopustitev revizije, je zato po ustaljeni sodni praksi nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP).

8. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Toženci v svojih odgovorih na nepopolnost revizije niso opozorili, zato je Vrhovno sodišče ocenilo, da stroški odgovorov na revizijo niso bili potrebni za pravdo in je odločilo, da jih krijejo toženci sami.