Jedro

Pritožnikovo stališče, češ da je potrebno upoštevati aktualno in ne (prevladujoče) sodne prakse, ki je (v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenitvi pogodbe) glede vprašanja (trenutka) sklenitve prodajnih pogodb za kmetijska zemljišča obstajala v času, ko je sprejel ponudbe prvo do pete toženke, ne drži. Da je za vrednostno presojo ravnanja toženk (v zvezi z očitkom njihovega večkratnega razpolaganja z istim predmetom) lahko odločilno le takratno razumevanje tega (pravnega) vprašanja, pa nenazadnje dokazuje tudi okoliščina, da se je v skladu z njim ravnal sam tožnik, ki je sklenitev pogodb (s prvo do peto toženko) iztožil v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdne stranke same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 26.1.2015: - zavrnilo primarni tožbeni zahtevek glaseč se na ugotovitev, da so nične prodajna pogodba sklenjena med A. A. in B. B. z dne 28. 11. 2007, prodajna pogodba sklenjena med C. C. in B. B. z dne 28. 11. 2007, prodajna pogodba sklenjena med G. G. in B. B. z dne 28. 11. 2007, prodajna pogodba sklenjena med D. D. in B. B. z dne 28. 11. 2007, prodajna pogodba sklenjena med E. E. in B. B. z dne 22. 1. 2008; na ugotovitev, da sta Pogodba o vložitvi stvarnega vložka v družbo F. F. d.o.o. opr. št. SV 866/10 z dne 18. 11. 2010 in Pogodba o vložitvi stvarnega vložka v družbo F. d.o.o. opr. št. SV 121/2013 z dne 13. 2. 2013 neveljavni; na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na šesto toženo stranko B. B. pri solastniškem deležu do 4/10 parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak ...) ter pri deležu do 48/70 nepremičnin parc. št. 4 (ID znak ...), parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. št. 7 (ID znak ...), parc. št. 8 (ID znak ...) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, neveljavna; na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na sedmotoženo stranko F. d.o.o. pri solastniškem deležu do 1/2 parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak ...) ter pri deležu do 6/7 nepremičnin parc. št. 4 (ID znak ..., parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. st. 7 (ID znak 0...) parc. št. 8 (ID znak ...) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, neveljavna; ter da se pri solastniškem deležu do 4/10 parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak...) ter pri deležu do 48/70 nepremičnin parc. št. 4 (ID znak ...), parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. št. 7 (ID znak ...), parc. št. 8 (ID znak ...) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, izbriše zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na temelju prodajnih pogodb z dne 28. 11. 2007 v korist šeste tožene stranke B. B. in da se vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje z vknjiženo lastninsko pravico pri parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak ...), vse k. o. X, v deležu do 1/10 v korist A. A., v deležu do 1/10 v korist C. C., v deležu do 1/10 v korist G. G. in v deležu do 1/10 v korist D. D. ter z vknjiženo lastninsko pravico na parcelah parc. št. 4 (ID znak ...), parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. št. 7 (ID znak ...), parc. št. 8 (ID znak ...) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, v deležu 12/70 v korist A. A., v deležu do 12/70 v korist C. C., v deležu do 12/70 v korist G. G. in v deležu do 12/70 v korist D. D. (I. točka izreka), - zavrnilo podredni tožbeni zahtevek glaseč se na ugotovitev, da so nične prodajna pogodba sklenjena med A. A. in B. B. z dne 28.11.2007, prodajna pogodba sklenjena med C. C. in B. B. z dne 28.11.2007, prodajna pogodba sklenjena med G. G. in B. B. z dne 28. 11. 2007, prodajna pogodba sklenjena med D. D. in B. B. z dne 28. 11. 2007, prodajna pogodba, sklenjena med E. E. in B. B. z dne 22. 1. 2008; na ugotovitev, da sta Pogodba o vložitvi stvarnega vložka v družbo F. F. d.o.o. opr. št. SV 866/10 z dne 18. 11. 2010 in Pogodba o vložitvi stvarnega vložka v družbo F. d.o.o. opr. št. SV 121/2013 z dne 13. 2. 2013 nična; na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na šesto toženo stranko B. B. pri solastniškem deležu do 1/2 parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak ...) ter pri deležu do 48/70 nepremičnin parc. št. 4 (ID znak ...), parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. št. 7 (ID znak ...), parc. št. 8 (ID znak …) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, neveljavna; na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na sedmotoženo stranko F. d.o.o. pri solastniškem deležu do 1/2 parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak ...) ter pri deležu do 6/7 nepremičnin parc. št. 4 (ID znak ...), parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. št. 7 (ID znak ...) parc. št. 8 (ID znak ...) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, neveljavna; ter da se pri solastniškem deležu do 4/10 parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak ...) ter pri deležu do 48/70 nepremičnin parc. št. 4 (ID znak ...), parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. št. 7 (ID znak ...), parc. št. 8 (ID znak ...) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, izbriše zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na temelju prodajnih pogodb z dne 28. 11. 2007 in na temelju Pogodb o vložitvi stvarnega vložka v družbo F. d.o.o. z dne 18. 11. 2010 in z dne 13. 2. 2013 v korist šesto tožene stranke B. B. ter v korist sedmo tožene stranke F. d.o.o. in da se vzpostavi prejšnje zemljiško knjižne stanje z vknjiženo lastninsko pravice pri parc. št. 1 (ID znak ...), parc. št. 2 (ID znak ...) in parc. št. 3 (ID znak ...), vse k. o. X, v deležu do 1/10 v korist A. A., v deležu do 1/10 v korist C. C., v deležu do 1/10 v korist G. G. in v deležu do 1/10 v korist D. D. ter z vknjiženo lastninsko pravico pri parcelah parc. št. 4 (ID znak ...), parc. št. 5 (ID znak ...), parc. št. 6 (ID znak ...), parc. št. 7 (ID znak ...), parc. št. 8 (ID znak ...) in parc. št. 9 (ID znak ...), vse k. o. X, v deležu 12/70 v korist A. A., v deležu do 12/70 v korist C. C., v deležu do 12/70 v korist G. G. in v deležu do 12/70 v korist D. D. (II. točka izreka), - odločilo, da je dolžan tožnik prvo do četrtotoženi stranki v 15 dneh povrniti 1.882,58 EUR pravdnih stroškov, peto do sedmotoženi stranki pa v istem roku 1.882,82 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni oz. razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se je v času od ponudbe za prodajo nepremičnin v letu 2007 do sedaj (glede vprašanja, kdaj je sklenjena pogodba, in sicer ali s sprejemom ponudbe ali z izdajo sodbe) sodna praksa spremenila, poudarja, da te ni moč upoštevati s časovnicami (do kdaj je veljalo neko stališče). Strankam tudi ni mogoče nalagati, da v določenem časovnem obdobju ravnajo v skladu s takrat veljavno sodno prakso, v kasnejšem obdobju, če se je sodna praksa ob isti zakonodaji spremenila, pa drugače. Sodišče mora pri odločanju o posamezni zadevi slediti sodni praksi uveljavljeni v času sojenja. V korist tožnika je pravnomočno razsojeno, da so dolžne prva do peta tožena stranka z njim skleniti prodajno pogodbo (katero nadomesti sodba, ki vsebuje tudi z-k dovolilo). Sedaj ni moč razglabljati, kakšna praksa je bila uveljavljena v času sprejema ponudbe s strani tožnika. Tudi po prejšnji sodni praksi so posledice veljale za čas vložitve tožbenega zahtevka, ne pa šele po nekaj letih, ko je sodba postala pravnomočna. Tožnik je sprejel ponudbo in s tem je bila pogodba sklenjena. Prva do šesta toženka so za sprejem te ponudbe vedele. Medsebojno pogodbo so sklenile z namenom, da bi mu preprečile uveljavljanje njegove pravice. S strani prve do pete toženke je to protipravno, saj so isti delež na nepremičnini prodajale dvakrat, hkrati pa tudi nemoralno. S sprejemom ponudbe je bila pogodba sklenjena in prva do peta toženka ne bi smele nepremičnine prodajati še enkrat. Ne drži stališče sodišča prve stopnje, da so lahko v letu 2008 ob takratni sodni praksi lastniki kmetijskih zemljišč po večkrat razpolagali s svojimi zemljišči. Tudi če je po prejšnji sodni praksi tisti, ki je sprejel ponudbo, zahteval s tožbo sklenitev prodajne pogodbe, je taka sodba veljala za nazaj, torej za čas ob sprejemu ponudbe (in se ni štelo, da je pogodba sklenjena šele s pravnomočnostjo sodbe). Kot ugotavlja samo sodišče prve stopnje, je bilo pravnomočno odločeno, da so dolžne prva do peta toženka dolžne z njim skleniti prodajno pogodbo. Prav tako so bile pravnomočne sodbe kot pravni posel s strani upravne enote odobrene. Ali je DURS izvedla postopek odmere ali ne (oziroma ali je davek odmerjen) na odločanje v tem sodnem postopku ne vpliva. V času sklenitve pogodb med prvo do šesto toženko je bila situacija taka, da so bile prva do peta toženka dolžne skleniti pogodbo s tožnikom, česar so se zavedale. Za ponudbo je kot solastnica nepremičnin zagotovo vedela tudi šesto tožena stranka (tožnik je predlagal njeno zaslišanje, ki pa ga sodišče ni izvedlo). Glede poznavanja celotne zadeve s strani sedmotoženke in namernega sklepanja pogodbe, zato da bi se onemogočilo upravičenje tožnika, je slednji predlagal zaslišanje H. H., ki je bila takrat zaposlena v družbi, kasneje pa njena direktorica. Tožnik je v zvezi s tem predlagal zaslišanje prič, ki jih sodišče ni izvedlo. Prav tako ni ocenilo listinskih dokazov v zvezi z ustanovitvijo sedmo toženke in vlaganj v to stranko.

3. Toženke v odgovoru(1) na pritožbo le tej nasprotujejo oz. predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnikovo stališče, češ da je potrebno upoštevati aktualno in ne(2) (prevladujoče) sodne prakse, ki je (v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenitvi pogodbe) glede vprašanja (trenutka) sklenitve prodajnih pogodb za kmetijska zemljišča(3) obstajala v času, ko je sprejel ponudbe prvo do pete toženke,(4) ne drži. Da je za vrednostno presojo(5) ravnanja toženk (v zvezi z očitkom njihovega večkratnega razpolaganja z istim predmetom) lahko odločilno le takratno razumevanje tega (pravnega) vprašanja, pa nenazadnje dokazuje tudi okoliščina, da se je v skladu z njim ravnal sam tožnik, ki je sklenitev pogodb (s prvo do peto toženko) iztožil v pravdnem postopku. Zato so njegovi v tej smeri postavljeni pritožbeni ugovori v nasprotju z njegovim lastnim postopanjem, kar jim (še dodatno) jemlje prepričljivost. 6. Neutemeljeno(6) je tudi pritožbeno navajanje, da naj bi se tudi po prejšnji sodni praksi štelo, da je sodba (pridobljena s strani sprejemnika ponudbe v pravdnem postopku) veljala za nazaj oziroma za čas od sprejema ponudbe. Da temu ni tako, je razvidno iz izreka samih s strani tožnika predloženih sodb (izdanih v postopkih, v katerih je na sklenitev pogodbe tožil prvo do peto toženo stranko(7)), v katerih je bila toženkam v danem roku naložena sklenitev ustrezne pogodbe, ki bi jo (v nasprotnem primeru) nadomestila sodba. Z ozirom na to da jim je bila naložena sklenitev pogodbe,(8) je očitno, da ta ni veljala (učinkovala) že od sprejema ponudbe. Ker upoštevaje predhodne ugotovitve prodajne pogodbe, ki so jo prva do peto toženka sklenile s šesto toženko, niso nične (neveljavne) ne zaradi (zatrjevane) protipravnosti in ne nemoralnosti,(9) je povsem brezpredmetno tožnikovo pritožbeno sklicevanje na okoliščine, da je sprejel ponudbe in izposloval pravnomočne sodbe (kot tudi potrditev s strani upravne enote), oziroma razglabljanje o (ne)relevantnosti okoliščine, ali je s strani DURS odmerjen davek ali ne. Ker prodajne pogodbe, ki so jo s šesto toženko sklenile prvo do peta toženka, iz razlogov, na katere se je skliceval tožnik, niso nične (neveljavne),(10) enaka ugotovitev velja glede njegovega sklicevanja na slabovernost šesto in sedmo toženke ter dokaze,(11) ki naj bi jih v zvezi s tem predlagal (sodišče prve stopnje pa naj bi po njegovem mnenju njihovo izvedbo neupravičeno opustilo).

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP(12)). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi toženke same krijejo vse svoje stroške nastale z vložitvijo obeh odgovorov na pritožbo, saj v njima podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o tožnikovi pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Podana sta bila dva odgovora.

Op. št. (2): Kot to izhaja iz izpodbijane sodbe.

Op. št. (3): Glej (predvsem) določbe 19. - 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/1996, s kasnejšimi spremembami; ZKZ).

Op. št. (4): Upoštevaje katero je moral predkupni upravičenec preden je podal vlogo za odobritev pravnega posla sklenitev pogodbe najprej iztožiti v upravnem postopku.

Op. št. (5): Protipravnosti oziroma moralnosti Op. št. (6): Pa tudi sicer nerelevantno, saj je iz sodb, ki se nahajajo v prilogah A2 – A3 oziroma A6 – A7, razvidno, da je tožnik pravdne postopke sprožil v letu 2009 (torej po tistem, ko so bile sklenjene pogodbe, katerih ničnost/neveljavnost v tem postopku uveljavlja).

Op. št. (7): Glej priloge A2 – A3 oziroma A6 – A7. Op. št. (8): Tudi odločbi UE o odobritvi pravnega posla (prilogi A4 in A8) se v zvezi z njim sklicujeta le na izdane sodbe.

Op. št. (9): Saj v trenutku njihovega sklepanja prodajnih pogodb s šesto toženko (glede odsvojenih solastnih deležev) niso bili v pogodbenem razmerju s tožnikom. Slednji torej takrat iz tega naslova ni imel nobenih upravičenj/pravic (katerih uveljavljanje naj bi mu toženke po njegovem mnenju s sklenitvijo obravnavanih pogodb poskušale preprečiti).

Op. št. (10): Zaradi česar šesto toženka v razmerju do njega v nobenem oziru ne more figurirati kot dolžnik v smislu členov 256 - 260 Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami, OZ).

Op. št. (11): Pri čemer niti ne pojasni, katere (vse) priče oziroma listine ima v mislih.

Op. št. (12): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.