Jedro

Dodane dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. Po prvem odstavku 193. člena ZPIZ-1 se ugotavljanje in morebitno upoštevanje dodane dobe veže na postopek priznanja pravice do starostne pokojnine. Zato je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. Tožena stranka torej ne more priznati dodane dobe samostojno ali kot del pokojninske dobe s posebno odločbo še v času trajanja obveznega zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu za ugotovitev pokojninske dobe za čas zaposlitve tožnice pri Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora od 1. 1. 1993 do 27. 4. 2001 in od 29. 4. 2001 dalje. Zavrnilo je zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 9621763 z dne 19. 11. 2013 in dne 13. 12. 2013 in zahtevek za ugotovitev, da se v pokojninsko dobo tožnici šteje čas šolanja na dodiplomskem študiju od 1. 10. 1985 do 30. 9. 1990. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnice zoper zavrnilni del izreka in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v tem delu.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni bilo odgovorjeno na njene pritožbene navedbe. Po njenem prepričanju zakon ne predvideva sočasnosti vložitve zahtevka za priznanje dodane dobe in zahtevka za priznanje pravice do pokojnine. Ne strinja se s stališčem sodišča, da dodana doba ni pokojninska doba.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodišče druge stopnje ne bi odgovorilo na pritožbene navedbe tožnice. Obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje določa 360. člen ZPP, po katerem mora sodišče presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Ker izpodbijana sodba vsebuje odgovore na tiste pritožbene navedbe, ki so v obravnavani zadevi odločilnega pomena, očitek bistvene kršitve ni utemeljen.

8. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama zavrnila zahtevo tožnice, vloženo 28. 12. 2012, za ugotovitev, da se ji v pokojninsko dobo kot dodana doba šteje čas šolanja na dodiplomskem študiju od 1. 10. 1985 do 30. 9. 1990. 9. Tožnica svoj pravni interes za priznanje dodane dobe kot pokojninske dobe smiselno utemeljuje z dejstvom, da bi z odločbo dosegla pravnomočno priznanje dodane dobe še po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) , ki bi se ji lahko kasneje upoštevala pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine (4. alineja 129. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami). ZPIZ-2, ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, namreč instituta dodane dobe ne ureja več.

10. Tožnica v reviziji neutemeljeno navaja, da naj bi iz določb ZPIZ-1 izhajalo, da je dodana doba del pokojninske dobe in bi posledično tožena stranka morala z odločbo priznati tožnici to dobo kot del pokojninske dobe. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da dodane dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. 11. V 8. členu ZPIZ-1 je dodana doba opredeljena kot čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zakonska dikcija prvega odstavka 193. člena ZPIZ-1 se glasi: "Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine se poleg pokojninske dobe upoštevajo tudi leta zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju in dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo." Tožnica zakonsko besedilo citiranih členov zmotno razume v smislu, da zakon z besedno zvezo "se upošteva(jo)" izenačuje dodano dobo in pokojninsko dobo. Pri tem spregleda bistveno, da se po prvem odstavku 193. člena ZPIZ-1 ugotavljanje in morebitno upoštevanje dodane dobe veže na postopek priznanja pravice do starostne pokojnine. Zato je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. Zgoraj navedena razlaga ne pomeni izničenja dodane dobe, ampak njeno morebitno uveljavljanje skupaj z uveljavljanjem pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka torej ne more priznati dodane dobe samostojno ali kot del pokojninske dobe s posebno odločbo še v času trajanja obveznega zavarovanja.

Drugačno stališče bi pomenilo, da bi si zavarovanci z vložitvijo zahteve za priznanje dodane dobe zagotovili njeno upoštevanje za naprej, čeprav je v času vložitve zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine veljavni zakon ne bi več urejal, kar pa seveda ni sistemsko sprejemljivo.

12. Tudi upoštevaje razlago (1) določbe prvega odstavka 390. člena ZPIZ-2 (2), na katero se sklicuje tožnica, morata biti za njeno uporabo izpolnjena dva pogoja hkrati, in sicer, da je bila vložena zahteva za priznanje pravic pred 31. 12. 2012, ter da so bili po prejšnjih predpisih izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Torej bi morala tožnica za upoštevanje dodane dobe vložitvi zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine in tudi izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice po ZPIZ-1. 13. Ker preostale revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje uporabe določb Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na vsebino izdanih obrazcev tožene stranke za odločitev niso pomembne, revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

(1) Primerjaj sodbo VIII Ips 277/2015 z dne 26. 1. 2016 in VIII Ips 308/2015 z dne 19. 4. 2016. (2) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.