Jedro

Zmotno je tožničino materialno pravno naziranje, da naj bi bila dodana doba ena od možnih sestavin pokojninske dobe, oz. da naj bi šlo za pokojninsko dobo iz naslova posebne dobe. Dodana doba ni pokojninska doba. Te dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo niti je uspešno uveljavljati v posebnem ugotovitvenem upravnem postopku kot pokojninsko dobo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala ugotovitev, da se v pokojninsko dobo šteje čas šolanja na dodiplomskem študiju na določeni fakulteti.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu za ugotovitev pokojninske dobe za čas zaposlitve pri A. od 1. 1. 1993 do 27. 4. 2001 in od 29. 4. 2001 dalje zavrglo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da za takšno tožbo ni pravnega interesa. Ta del prvostopenjske sodne odločbe je že pravnomočen.

Tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 19. 11. 2013 in 13. 2. 2013 ter ugotovitev, da se v pokojninsko dobo šteje čas šolanja na dodiplomskem študiju na Fakulteti B. v C. od 1. 10. 1985 do 30. 9. 1990 je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka predhodno citirane sodne odločbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Smiselno predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vztraja pri navedbah, ki jih je podala v tožbi. Po njenem mnenju je bistveno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti, ali je dodana doba ena od možnih sestavin pokojninske dobe. S tem v zvezi se sklicuje na 8., 36., 50. do 193. in 203. člen ZPIZ-1. Razčlenjuje definicijo dodane dobe iz 8. člena ZPIZ-1, ki ne pomeni, da časa zunaj zavarovanja ne bi bilo mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ni jasno, zakaj je toženec zaključil, da se dodana doba lahko izvede le, če predlagatelj izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino. Prilaga obrazec tožene stranke št. …. „Zahtevo za ugotovitev pokojninske dobe“, na podlagi katerega se ugotavlja zavarovalna in posebna doba, kar naj v njenem primeru ne bi bilo upoštevano.

Napačna naj bi bila tudi ugotovitev, da se v matični evidenci vodijo le podatki o zavarovancih in zavarovalni dobi, saj je v 18. alineji 8. člena izrecno zapisano, da se o zavarovancih vodi podatek o pokojninski dobi, ki pa je sestavljena iz zavarovalne in posebne dobe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega zavrnilnega dela sodne odločbe. Ta je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

5. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Sicer pa je zavrnilna sodba utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč v zvezi s pritožničinim izvajanjem dodaja le še naslednje.

6. Povsem zmotno in zato nesprejemljivo je pritožničino materialno pravno naziranje, da naj bi bila dodana doba ena od možnih sestavin pokojninske dobe, oz. da naj bi šlo za pokojninsko dobo iz naslova posebne dobe.

Dodana doba ni pokojninska doba. Kaj takega ne izhaja iz nobene določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1), na katere se sklicuje pritožnica. Te dobe preprosto ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo, niti je uspešno uveljavljati v posebnem ugotovitvenem upravnem postopku kot pokojninsko dobo. Takšna zahteva je bila zato v obravnavanem predsodnem postopku zakonito zavrnjena, z izpodbijano zavrnilno sodbo pa tudi tožbeni zahtevek.

7. Že iz splošnih določb ZPIZ-1, ki v 8. členu definira pomen izraz iz sistemsko pravne ureditve obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, povsem določno izhaja, da je dodana doba čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V skladu s 193. členom ZPIZ-1 se tako za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe lahko upoštevajo tudi leta zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo(1).

Analiza definicije dodane dobe v povezavi z aktivnostmi iz 193. člena ZPIZ-1 kaže, da se dodana doba lahko upošteva le v postopku uveljavljanja pravice do starostne pokojnine. Torej pri ugotavljanju izpolnitve pogojev za priznanje pravice! Ta doba nima nobenega vpliva na odmero pokojninske dajatve oz. višino pokojnine. Dodane dobe glede na njeno pravno naravo tako ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, ker zato ni nobene zakonske podlage.

Po ZPIZ-1 so lahko zavarovanci dodano dobo uveljavljali v postopku uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v obsegu ter na način, kot je bilo urejeno v predhodni določbi 405. člena istega zakona. Torej postopoma in v posameznih koledarskih letih od 2000 do 2012 različno število mesecev za posamezna leta z zakonom določenih aktivnosti izven zavarovanja. Veljavni novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-2), ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, instituta dodane dobe več ne ureja.

8. Dodane dobe nadalje ni mogoče enačiti niti s posebno dobo. Po definiciji iz 8. člena ZPIZ-1 posebna doba poleg zavarovalne dobe sicer dejansko predstavlja pokojninsko dobo, po kateri se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in določajo odstotki za odmero pokojninske dajatve.

Glede na opredelitev v 8. členu ZPIZ-1 je posebna doba obdobje, ki se v skladu z zakonom šteje v pokojninsko dobo, ne glede na plačilo prispevkov. Gre za dobo, ki se po starih predpisih(2) še vedno šteje v pokojninsko dobo. V pokojninsko dobo se je kot posebna doba všteval npr. čas prebit v revolucionarnem delu doma ali v tujini pred 6. 4. 1941; čas prebit v stavki ali izprtju; udeležba v narodnoosvobodilni vojni; aktivno sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju; čas služenja vojaškega roka po 15. 5. 1945 do demobilizacije, itd. Posebno dobo kot pokojninsko dobo je mogoče po veljavnem posebnem zakonu(3) priznavati še osebam, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljale naloge in dolžnosti pri obrambi RS. Dodana doba torej pojmovno, niti vsebinsko ni enaka posebni dobi, kot zmotno meni pritožnica. To pa hkrati pomeni, da ni nobene zakonske podlage za vštetje časa dodiplomskega študija v posebno in s tem v pokojninsko dobo.

9. Ker vse ostale pritožbene navedbe, in sicer od sklicevanja na pravno povsem irelevantne določbe ZPIZ-1 ali ZMEPIZ, očitka toženi stranki, da pri odločanju ni upoštevala svojih lastnih obrazcev in nekatere druge, za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh niso odločilne, se pritožbeno sodišče do njih posebej niti ne opredeljuje.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi zakonito zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Bodisi z dokupom na podlagi 198. člena ZPIZ-1 ali eventualnega zavarovanja zaradi študija ob delu.

(2) Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (Ur l. FLRJ, št. 51/1964; TZPZ)

(3) Zakon o vojnih veteranih (Ur. l. RS, št. 63/1995 s poznejšimi spremembami; ZVV)