Jedro

Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po pooblaščencu vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3. 12. 2009, s katero je na podlagi 22. člena Zakona o tajnih podatkih – ZTP zavrnila izdajo dovoljenja, da bi imel tožnik, zaposlen pri toženi stranki, dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti TAJNO.

4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident obstoj zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da ima izpodbijana sodba zanj izjemno hude posledice, saj varnostni zadržek, glede katerega ima tožena stranka pravico odločati po prostem preudarku, na podlagi 94. člena v povezavi s četrto alinejo tretjega ostavka 88. člena Zakona o obrambi – ZObr, toženi stranki omogoča, da zaposlenemu delavcu v obrambnem področju dejansko kadarkoli enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi, in to kljub dejstvu, da dostop do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti TAJNO, sploh ni pogoj za opravljanje vseh formacijskih dolžnosti. V trenutku vlaganja revizije do odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni prišlo, je pa revident od nadrejenih že prejel obvestilo, da je tožena stranka zoper njega začela postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. Revident v postopku, kjer se presoja, ali je tožena stranka zakonito odločala po prostem preudarku in zavrnila izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov na podlagi 22. člena ZTP, ne more uveljavljati hudih posledic, ki bi mu lahko nastale zaradi odpovedi zaposlitve, saj to ni predmet tega spora. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

8. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.