Jedro

Pogoj iz 15. alineje 55. člena ZMZ bi bil izpolnjen, če bi prosilec zamolčal vse vložene prošnje v drugih državah, ne pa samo ene.

Tožena stranka bi morala posebej obrazložiti, zakaj je zamolčanje le ene prošnje vplivalo na odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 21. 6. 2009 (pravilno z dne 21. 6. 2010), odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 6. 2009 (pravilno z dne 21. 6. 2010), s katero je tožena stranka kot očitno neutemeljene zavrnila njihove prošnje za priznanje mednarodne zaščite na podlagi petnajste alineje 55. člena Zakona o mednarodni zaščiti - ZMZ..

2. V obrazložitvi izpodbijane je sodbe sodišče prve stopnje pritrdilo stališču tožene stranke, da je ključnega pomena v obravnavani zadevi dejstvo, da je prva tožnica vložila prošnjo za mednarodno zaščito tudi v Avstriji, tega pa ni povedala. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, ki je prošnje tožnic zavrnila kot očitno neutemeljene na podlagi petnajste alineje 55. člena ZMZ. Ker ni bilo mogoče ugoditi prošnji prve tožnice, tudi ni bilo mogoče ugoditi prošnjam njenih mladoletnih otrok, katerih prošnje je njihova mati v celoti oprla na razloge, ki jih je navedla sama. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da ni pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj ni sledilo predlogu za razpis glavne obravnave.

3. Tožnice vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ponovno navajajo razloge, zaradi katerih so v Republiki Sloveniji zaprosile za priznanje mednarodne zaščite. Poudarjajo, da jim v izvorni državi grozi trajno preganjanje, oblasti pa jim ne nudijo ustrezne zaščite. Ker sodišče ni razpisalo glavne obravnave, je zagrešilo bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi in prošnjam za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji ugodi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka prošnje tožnic za priznanje mednarodne zaščite zavrnila v pospešenem postopku na podlagi petnajste alineje 55. člena ZMZ, ki določa, da pristojni organ prošnjo kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec prikril, da je že pred tem vložil prošnjo v drugi državi, še zlasti, če pri tem uporablja napačno istovetnost. 7. Po presoji pritožbenega sodišča sta sodišče prve stopnje in tožena stranka, glede na ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabila materialno pravo, in sicer citirano določbo petnajste alineje 55. člena ZMZ. Prikritje, da so tožnice že pred podajo vloge za mednarodno zaščito v Sloveniji vložile vlogo za mednarodno zaščito v drugi državi, je res eden izmed razlogov, ob ugotovitvi katerih lahko pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo kot očitno neutemeljeno zavrne. Toda ob upoštevanju dejstva, da je prva tožnica v prošnji sama navedla, da je za mednarodno zaščito zaprosila že leta 2009 na Madžarskem, da je po negativni odločitvi prošnje za mednarodno zaščito skupaj s hčerami pobegnila v Nemčijo, kjer so ponovno zaprosile za mednarodno zaščito, od koder pa so bile ponovno vrnjene na Madžarsko, po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je prva tožnica dejstvo, da je vložila prošnjo tudi v Avstriji, prikrila z določenim namenom, ki bi kazal na to, da skuša zlorabiti postopek mednarodne zaščite in da bi zaradi zamolčanja tega dejstva pristojni organ drugače vodil postopek priznanja mednarodne zaščite in vsebinsko obravnavo prošnje.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bil pogoj iz petnajste alineje 55. člena ZMZ izpolnjen, če bi tožnica zatajila tudi druge vložene prošnje, ne pa, ker ni navedla le ene od njih, ali pa v drugem primeru, vendar bi morala tožena stranka posebej obrazložiti, zakaj je zamolčanje le ene prošnje vplivalo na odločitev. Tega pa v tem primeru ni storila. Zato po mnenju Vrhovnega sodišča, glede na ugotovljeno dejansko stanje in nepojasnjeno uporabo petnajste alineje 55. člena ZMZ, niso podani razlogi za zavrnitev prošenj tožnic na podlagi petnajste alineje 55. člena ZMZ. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo tudi v zadevi I Up 75/2009 z dne 25. 2. 2009. 9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 80. člena in 4. točke prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo treba presoditi, ali glede na prvotožničine izjave v prošnji za mednarodno zaščito obstajajo pogoji za odločanje v pospešenem postopku in razlogi za zavrnitev prošenj kot očitno neutemeljenih, v nasprotnem primeru pa bo prošnjo tožnic treba obravnavati v rednem postopku.