Jedro

Pritožba ni dovoljena zato, ker je bil z izpodbijanim sklepom postopek pravnomočno končan, po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP pa je mogoče sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, izpodbijati z revizijo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog Univerzitetnega Kliničnega centra Maribor, Oddelka za psihiatrijo, odločilo, da se A. A. sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za čas 6 mesecev, to je do 6. 10. 2018. Za socialno varstveni zavod, ki naj imenovano sprejme, je določilo Socialno varstveni zavod Dom Lukovci.

2. Sodišče druge stopnje je laično pritožbo A. A. zavrnilo in odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo 18. 4. 2018. Nasprotni udeleženki je bil sklep drugostopenjskega sodišča vročen 23. 4. 2018, njeni pooblaščenki pa 21. 4. 2018. Sodišče prve stopnje je nato 4. 5. 2018 prejelo dan prej na pošto priporočeno oddano laično vlogo nasprotne udeleženke, naslovljeno na predsednika sodišča in datirano z datumom 19. 4. 2018. Svoj naslov je v tej vlogi A. A. navedla v Lokavcih 9, torej na naslovu Doma Lukovci. Vloga je naslovljena kot „Pritožba na sklep 1220-22/2018-9.“

4. Sodišče prve stopnje je vlogo A. A. štelo za pritožbo zoper svoj sklep, zato jo je odstopilo drugostopenjskemu sodišču. Drugostopenjsko sodišče pa jo je štelo za pritožbo zoper sklep1, s katerim je 18. 4. 2018 zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 6. 4. 2018 ter jo odstopilo v obravnavo Vrhovnemu sodišču. 5. Pritožbo nasprotna udeleženka prične s prošnjo, da bi lahko odšla takoj ali vsaj v enem tednu domov. Ima priče, da ni duševno bolna in da „nima kriminala“. Stanovala bi skupaj z mamo, ki ji ni storila ničesar. Če bi prodali parcelo, bi imeli dovolj denarja za življenje. Sicer pa bo dobila službo v Italiji pri svojem partnerju B. Je v redu moški in vztraja, da jo bo poročil. Mamo je non stop strah in potrebuje Apaurin. V nadaljevanju prosi za preselitev nazaj v Maribor. Od Okrožnega sodišča dobi dovolj denarja, mama pa je stara 82 let in potrebuje dom za ostarele; hišo lahko da bratrancu, saj bo sama odšla najprej v Torino in nato v Milano, mora pa prispevati za gospodinjstvo. Njene priče so C. C. s Policijske postaje Maribor - Vošnjakova, D. D. z ordinacije na Cankarjevi in E. E. iz Psihiatrične bolnice, poleg njih pa še F. F., s Policije na Vošnjakovi in diplomat G. Slednji ve za njeno vzorno vedenje in obljublja, da mu ne bo vzela položaja. Rešila je 21 mednarodnih konfliktov, Karitasu je pridno pomagala, priča za to je škof H. iz Maribora. V politiki ne bo kandidirala zaradi odhoda v Torino.

6. Pritožba ni dovoljena.

7. Čeprav sklepa z označbo 1220-22/2018-9 v tej zadevi ni izdalo niti prvostopenjsko niti pritožbeno sodišče, je vendarle jasno, da nasprotna udeleženka s pritožbo izpodbija sklep drugostopenjskega sodišča z dne 18. 4. 2018. 8. Pritožba ni dovoljena zato, ker je bil z izpodbijanim sklepom postopek pravnomočno končan, po določbi prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa je mogoče sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, izpodbijati z revizijo. Pritožba je pravno sredstvo, s katerim se izpodbijajo sodbe (prvi odstavek 333. člena ZPP) in na prvi stopnji izdani sklepi (prvi odstavek 363. člena ZPP). V tu obravnavani zadevi pa je bil izpodbijani sklep izdan na drugi stopnji.

9. Tudi, če bi pritožbo nasprotne udeleženke glede na to, da je bila vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, šteli za revizijo, ta ne bi bila dovoljena. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP sicer stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. In s sklepom sodišča druge stopnje je bil postopek pravnomočno končan. Toda stranke lahko po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljajo pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Povedano drugače: stranka laične revizije ne more vložiti. Izjema je dovoljena le za primer, ko ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Ker tožnica nima opravljenega pravniškega državnega izpita, revizije ne more vložiti sama.

10. Pravno sredstvo nasprotne udeleženke je torej v vsakem primeru nedovoljeno. Nedovoljeno pritožbo in nedovoljeno revizijo pa sodišče zavrže (1. točka prvega odstavka 365. člena in 377. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

1 Tako jo je označilo v predložitvenem poročilu.