Jedro

Bistveno je, da je bil tožnik v sodnem registru vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe od leta 2004 dalje, torej že v času, ko mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine (od 8. 1. 2010 dalje) ter tudi ves čas prejemanja invalidske pokojnine. Zato kljub pravnomočni ugotovitvi o lastnosti zavarovanca od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ne gre za ponovno vključitev tožnika v zavarovanje v smislu prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1. Ob ugotovitvi, da je bil tožnik družbenik in hkrati poslovodja družbe že v času priznanja pravice in izdaje odločbe, izpodbijani odločbi pomenita poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravice do invalidske pokojnine z dne 25. 8. 2010. Tožena stranka bi lahko v pravnomočno odločbo z dne 25. 8. 2010 posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na revizijo dedičem tožnika v znesku 368,44 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. 04192726 z dne 21. 9. 2012 in št. 24 4192726 z dne 8. 6. 2012, in zahtevek za ugotovitev, da je imel tožnik v obdobju od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 pravico do izplačevanja invalidske pokojnine. Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti. Tožniku je bila z odločbo z dne 25. 8. 2010 priznana pravica do invalidske pokojnine od 8. 1. 2010 dalje. Ker je imel v obdobju od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 pravnomočno ugotovljeno lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva v d.o.o. po drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji), se mu na podlagi prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 za ta čas ponovnega vstopa v zavarovanje invalidska pokojnina ne izplačuje.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke. Presodilo je, da pri tožniku ni šlo za ponovno vključitev v zavarovanje od 8. 1. 2010 dalje oziroma, potem ko je že pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato tožena stranka ni imela podlage za uporabo prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 in ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine. Poleg tega je dejstvo zavarovanja obstajalo v času izdaje odločbe o ugotovitvi invalidnosti I. kategorije in priznanju pravice do invalidske pokojnine in bi tožena stranka v pravnomočno odločbo lahko posegla le z izrednimi pravnimi sredstvi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da podlago za izdajo izpodbijanih odločb predstavlja pravnomočna odločitev, s katero je bila za tožnika ugotovljena lastnost zavarovanca od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. To pomeni, da je pri presoji odločilno dejstvo ugotovljena lastnost zavarovanca v času izplačevanja invalidske pokojnine. Z odločitvijo, da tožnik nima pravice do izplačevanja pokojnine, ni bilo poseženo v samo pravico do pokojnine, ki se je tožniku po koncu spornega obdobja ponovno izplačevala. Pravnomočno priznana pravica do invalidske pokojnine je obstajala ves čas, samo za izplačevanje niso bili izpolnjeni pogoji zaradi ugotovljene lastnosti zavarovanca. Tožena stranka je zato imela pravno podlago za izdajo izpodbijanih odločb v določbi prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1. Status družbenika in poslovodne osebe po priznanju pravice do invalidske pokojnine oziroma po prenehanju druge podlage za zavarovanje, je pri tožniku pomenil lastnost zavarovanca in hkrati ponoven vstop v zavarovanje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena dedičem tožnika, ki v odgovoru predlagajo njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 25. 8. 2010 priznana pravica do invalidske pokojnine od 8. 1. 2010 dalje. Pred prenehanjem obveznega zavarovanja in začetkom izplačevanja invalidske pokojnine v času od 8. 6. 2005 do 7. 3. 2006 je bil obvezno zavarovan kot brezposelna oseba za čas prejemanja denarnega nadomestila ter v obdobju od 8. 3. 2006 do 7. 1. 2010 prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba. Dejansko pa je bil tožnik že vse od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 v sodnem registru neprekinjeno vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe K. d.o.o., kar je bila podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

8. Tožena stranka v reviziji zmotno navaja, da pravno podlago za izdajo izpodbijanih odločb predstavlja določba prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1. Bistveno je, da je bil tožnik v sodnem registru vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe od leta 2004 dalje, torej že v času, ko mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine (od 8. 1. 2010 dalje) (2) ter tudi ves čas prejemanja invalidske pokojnine. Zato kljub pravnomočni ugotovitvi o lastnosti zavarovanca od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ne gre za ponovno vključitev tožnika v zavarovanje v smislu prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1, ki določa, da uživalec pokojnine pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje, če začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan. Ker tožnik ni začel opravljati dejavnosti po priznanju pravice (oziroma po datumu priznanja pravice ni bil opravljen vpis v sodni register), tožena stranka v navedeni določbi ni imela pravne podlage, da bi mu zaradi ugotovljene lastnosti zavarovanca ustavila izplačevanje invalidske pokojnine od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011. 9. Ob ugotovitvi, da je bil tožnik družbenik in hkrati poslovodja družbe že v času priznanja pravice in izdaji odločbe, izpodbijani odločbi pomenita poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravice do invalidske pokojnine z dne 25. 8. 2010. Pri tem ni pomembno, da se glasita samo na ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine. Dejstvo družbeništva ni nastalo šele po 8. 1. 2010 oziroma po pravnomočnosti odločbe z dne 25. 8. 2010 in tožena stranka nima prav, da je to dejstvo nastopilo pozneje in z učinkom za nazaj. Samo lastnost zavarovanca za tožnika je bila ugotovljena naknadno in z učinkom za nazaj. Tožena stranka bi lahko v pravnomočno odločbo z dne 25. 8. 2010 posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1. Upravna odločba tožene stranke, tudi če je zaradi okoliščin, ki so ob njeni izdaji že obstajale, nepravilna, postane dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja vse dotlej, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način (oziroma z izrednim pravnim sredstvom).

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Dedičem tožnika se na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadaljnji) priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 302,00 EUR, od tega 282,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3300 in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002, z vključenim 22 % DDV.

Op. št. (1): Z odločbo z dne 16. 12. 2009 je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 8. 10. 2009 dalje.

Op. št. (2): In tudi v času izdaje odločbe z dne 25. 8. 2010. Op. št. (3): In tudi v odločbo z dne 16. 12. 2009.