Jedro

Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in n tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Toženka in pokojni A. A. sta sklenila pogodbo o preužitku, na podlagi katere je toženka postala lastnica do 9/16 nepremičnin parc. št. 2876 in 2877/1 ter do ½ nepremičnine parc. št. 4432/3, vse k.o. ... V zameno za navedene nepremičnine pa se je toženka zavezala, da bo do smrti A. A. slednjemu nudila vse, kar bo potreboval, in sicer stanovanje v hiši, ki je predmet izročitve, brezplačno hrano, pijačo, obleko, obutev, zdravnika in zdravila po potrebi, da ga bo v primeru bolezni negovala in mu dajala primerno hrano, ob smrti pa poskrbela za krajevno običajen in primeren pogreb. Toženka in pokojni A. A. sta bila zakonca. Tožniki so v zapuščinskem postopku ugovarjali, da je razpolaganje A. A. dejansko darilo, zato jih je zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo. Tožniki v tej pravdi zahtevajo, da toženka prizna, da predstavlja razpolaganje A. A. darilo toženki in se kot tako upošteva pri izračunu vrednosti nujnega deleža tožnikov v okviru instituta vračanja daril, sicer bo sodba nadomestila priznanje toženke. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških. Odločitev utemeljuje z obrazložitvijo, da kljub temu, da sta zakonca dolžna že na podlagi določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) skrbeti drug za drugega, gre za pogodbo obligacijskega prava, za katero velja v skladu s 3. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) prosto urejanje obligacijskih razmerij, določila pogodbe o preužitku pa nikjer izrecno ne določajo, da se ta pogodba ne bi mogla skleniti med zakoncema. V postopku je bilo ugotovljeno, da je toženka izpolnjevala svoje obveznosti skladno s pogodbo o preužitku. Stranki pogodbe sta ob sklenitvi pogodbe ocenili, da sta vzajemni dajatvi enake vrednosti. Pogodba o preužitku pa je aleatorna pogodba, zato take pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev. Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje vzajemnih dajatev s strani pogodbenih strank. Subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti je lahko za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost. Odplačnosti aleatorne pogodbe ni mogoče ugotavljati s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank. Iz pogodbe o preužitku pa jasno izhaja, da zapustnikov namen ni bil darovati imetja, ampak ga prepustiti odplačno tistemu, ki bi mu zagotovil stanovanje in ustrezno oskrbo.

1. Sodišče druge stopnje je pritožbi prvega tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Odločitev utemeljuje z obrazložitvijo, da drži, da lahko pogodbo o preužitku skleneta tudi zakonca, kar izhaja iz 62. člena ZZZDR, vendar pa je toženka s tem, ko je negovala in skrbela za moža, izpolnjevala le svojo zakonsko dolžnost iz 44. člena ZZZDR, ki določa, da sta se zakonca dolžna vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati. Takšna obveznost zakonca pa je prioriteta in je zato ni mogoče šteti za odplačno dajatev in storitev, ob tem da sta se zakonca preživljala s sredstvi preužitkarja. Pogodba o preužitku tako dejansko predstavlja darilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 289/2010 z dne 24. 11. 2010 dopustilo glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se pritožba prvega tožnika zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Priglaša tudi stroške. Navaja, da obstaja vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR. Meni, da med posameznimi členi ZZZDR ni hierarhije in tako posamezni členi ne morejo imeti prioritete, medsebojno pa se 44. in 62. člen ZZZDR ne izključujeta. Poseg v avtonomijo volje zakoncev ne opravičuje nikakršna pravica ali interes, ki bi imel v danem primeru prednost. Ne obstaja zakonska določba, ki bi prepovedovala zakoncema skleniti pogodbo o preužitku. Če bi 44. člen ZZZDR izključeval sklepanje pogodb o preužitku med zakonci, bi analogno bilo na podlagi 124. člena ZZZDR izključeno tudi sklepanje pogodb o preužitku med starši in otroci, v praksi pa so ravno te pogodbe najpogostejše. 5. Tožniki v odgovoru na dopuščeno revizijo nasprotujejo njenim razlogom in se zavzemajo za njeno zavrnitev. Prav tako priglašajo stroške.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v dopuščenem obsegu (drugi odstavek 371. člena ZPP), kar v konkretnem primeru pomeni odgovor na vprašanje, kakšni so učinki med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku oz. odgovor na vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR.

8. Odločitev sodišča druge stopnje je materialnopravno zmotna (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR). Stranki se lahko s pogodbo o preužitku dogovorita za skupnost življenja ali skupnost premoženja, pri čemer preužitkar izjavi, da svoje premoženje prenaša na drugega.(1)

9. Določbi 44. in 62. člena ZZZDR sta prirejeni in se ne izključujeta. Velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij z izjemo spoštovanja kogentnih določb (3. člen OZ). Zakoncema nobena določba ne prepoveduje skleniti pogodbo o preužitku, nasprotno 62. člen ZZZDR celo izrecno določa, da lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami. Ta določba ne predvideva nobene izjeme in te ni mogoče določiti niti v povezavi z določbo 44. člena ZZZDR. Dolžnost medsebojne pomoči in skrbi med zakoncema ne gre tako daleč, da bi zakoncema celo onemogočila skleniti pogodbo o preužitku. Gola okoliščina, da sta pogodbeni stranki pogodbe o preužitku zakonca, ne more biti podlaga za zaključek, da je takšna pogodba neodplačna oz. darilo. (Ne)odplačnost pogodbe o preužitku, ki sta jo sklenila zakonca, se ugotavlja enako kot v vseh drugih primerih, ko so stranke pogodbe druge osebe.

10. Zaradi zmotnega materialnopravnega načelnega izhodišča, da pogodba o preužitku ne more biti odplačana, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo tudi z drugimi pritožbenimi razlogi, in sicer da je pogodba o preužitku neodplačna tudi zato, ker je toženka zastonj stanovala v hiši pokojnega A. A., ker sama ni imela nobenih prihodkov ali premoženja, medtem ko je A. A. imel pokojnino, s katero sta se oba s toženko preživljala, zaradi česar naj bi toženka imela najmanj toliko koristi od pokojnega A. A., kolikor mu je sama vračala v obliki pomoči v času trajanja zakonske zveze. Glede na navedeno je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP), da bo preizkusilo tudi druge pritožbene trditve, pomembne za presojo odplačnosti ali neodplačnosti sporne pogodbe.

11. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Plavšak, Juhart, Podgoršek, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 569.