Jedro

Glede na to, da je tožnik 22. 8. 2005 ponovno uveljavljal pravico do izplačevanja sorazmernega dela invalidske pokojnine, mu je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 lahko priznala to pravico le od 1. 9. 2005 dalje in še največ šest mesecev za nazaj, to je od 1. 3. 2005.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je bil z odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2003, ki je postala pravnomočna, razvrščen v prvo kategorijo invalidnosti od 5. 6. 1997 dalje, brez pravice do priznanja in izplačevanja invalidske pokojnine. Dne 22. 8. 2005 je tožnik pri toženi stranki uveljavljal pravico do plačila sorazmernega dela invalidske pokojnine od 1. 7. 1997 dalje. V času od 29. 4. 1986 do 30. 6. 1997 je bil namreč zaposlen v Švici in je bil s strani švicarskega nosilca zavarovanja s 1. 7. 1997 spoznan za invalida prve kategorije zaradi bolezni in se mu zato v Švici izplačuje invalidska pokojnina od 1. 11. 1997 dalje. Kljub prenehanju delovnega razmerja in izplačevanju invalidske pokojnine je ostal tožnik v Švici, v skladu s tamkajšnjimi predpisi, še naprej pokojninsko in invalidsko zavarovan (preko zaposlene žene in od 1. 1. 2004 dalje kot nezaposlena oseba). Tožena stranka je z odločbama št. 24 4116203 z dne 11. 7. 2006 in št. 4.116.203 z dne 29. 5. 2007 tožniku priznala pravico do izplačila sorazmernega dela invalidske pokojnine od 1. 3. 2005 dalje in odmerila tudi njeno višino.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in navedeni odločbi tožene stranke odpravilo ter tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 7. 1997 dalje in odmero le te ter izplačilo za nazaj naložilo toženi stranki.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnik zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2003, s katero je bilo ugotovljeno, da pri toženi stranki nima pravice do invalidske pokojnine, ni vložil niti rednega in niti izrednega pravnega sredstva. Na podlagi novega zahtevka z dne 22. 8. 2005 pa mu je bila lahko priznana pravica do invalidske pokojnine le za naprej, oziroma od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, kar je bilo v izpodbijanih odločbah tožene stranke ustrezno upoštevano.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da že od 19. 11. 1999 tudi v Švici ni več zavarovan, kar pomeni, da so že od takrat izpolnjeni pogoji za priznanje in izplačilo invalidske pokojnine. Navaja, da je stališče, da tožnik, glede na zavrnilno odločbo z dne 27. 5. 2003 za nazaj ne more uveljavljati invalidske pokojnine, v nasprotju z 38. členom Konvencije o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo, na podlagi katerega se o pravicah oseb, ki jim je bila pokojnina zavrnjena ali odmerjena pred uveljavitvijo konvencije, lahko ponovno odloča v skladu s to konvencijo.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 249. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno. Konvencija med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti, ki velja že od oktobra 1996 dalje (Zakon o ratifikaciji – Ur. l. RS, št. 62/96), navedene določbe ZPIZ-1 ne izključuje, prav tako pa ne gre za primer, ko bi tožnik pravico do invalidske pokojnine pridobil pred uveljavitvijo te konvencije. Tako tudi za zavrnilno odločbo tožene stranke, zoper katero ni bilo vloženo pravno sredstvo, velja, da je za nazaj obvezujoča, če se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Pri tem pa ZPIZ-1 ne izključuje večkratnega uveljavljanja pravice, dokler le-ta ni priznana, s tem da omogoča priznanje pravice do izplačevanja pokojnine upravičencu, ki v času uveljavljanja ni zavarovan, le za naprej od prvega dne naslednjega v mesecu po vložitvi zahteve in največ še šest mesecev za nazaj (drugi odstavek 157. člena ZPIZ-1).

7. Tožnik odločbe tožene stranke z dne 27. 5. 2003, s katero mu je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do izplačila sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni izpodbijal. Glede na to, da je 22. 8. 2005 ponovno uveljavljal pravico do izplačevanja sorazmernega dela invalidske pokojnine, mu je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 lahko priznala to pravico le od 1. 9. 2005 dalje in še največ šest mesecev za nazaj, to je od 1. 3. 2005. Glede na navedeno ureditev pravna podlaga za priznanje pravice do izplačevanja sorazmernega dela invalidske pokojnine za čas pred tem datumom ni obstojala. Glede na to sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in za izplačilo invalidske pokojnine za čas pred 1. 3. 2005 kot neutemeljen zavrnilo.

8. Ker v reviziji uveljavljeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP odločilo, kot je navedeno v izreku.