Jedro

Ker ima sodna poravnava tudi učinke pravnomočnosti, je treba zaveze iz sodne poravnave še tem dosledneje upoštevati. Takšna zaveza je dejansko pomenila, da bo tožena stranka tudi v primeru spremenjenih razmer, ki bi lahko pomenile nastanek poslovnega razloga, delo organizirala tako, da bo tožničino delovno mesto ohranila vsaj še eno leto po sklenitvi sodne poravnave, oziroma da v zvezi s tožničinim delom ne bo treba uveljavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Samo zaradi prenehanja pravice do uporabe službenega vozila (ob hkratni spremembi navodil delodajalca za delo, na podlagi katere uporaba službenega vozila ni nujni pogoj za uspešno opravljanje delavčevega dela) ne predstavlja spremembe bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi oziroma ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Take spremembe v zvezi z delom sta delavec in delodajalec dolžna reševati z ustreznimi prilagoditvami v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnici podala tožena stranka dne 4. 5. 2009. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za vrnitev tožnice na delo in priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas njegovega nezakonitega prenehanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja nabave, vključno z izplačilom plače na podlagi mesečnega bruto zneska 3.009,65 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočih neto zneskov in plačilom stroškov postopka. Ugotovilo je, da ji je tožena stranka sporno odpoved podala v nasprotju s sodno poravnavo, sklenjeno s tožnico dne 6. 10. 2008 v predhodnem delovnem sporu, s katero se je tožena stranka zavezala, da najmanj v enem letu po sklenitvi poravnave tožnici ne bo podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je po sklenitvi sodne poravnave v zadevi I Pd 207/2008 dne 6. 10. 2008 prišlo pri njej do poslabšanja pogojev poslovanja, zaradi česar je morala sprejeti vse mogoče ukrepe za racionalizacijo poslovanja. S tem v zvezi je sklenila prodati vsa službena vozila, katerih uporaba ni bila nujno potrebna za opravljanje dela. To je veljalo tudi za službeno vozilo, ki ga je imela po veljavni pogodbi o zaposlitvi in na podlagi zaveze iz poravnave z dne 6. 10. 2008 v uporabi tožnica. Ker do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, za katero bi se tožnica ob ustrezni prilagoditvi dela odpovedala uporabi službenega vozila, ni prišlo, je bila prisiljena tožnici podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj so se pogoji opravljanja dela z izgubo uporabe službenega vozila na tožničinem delovnem mestu spremenili. Pri tem pa sodišče ni ustrezno upoštevalo, da je tožena stranka hkrati tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delovno mesto, le brez pravice do uporabe službenega vozila. Tako bi moralo sodišče upoštevati, da je dejansko šlo le za utemeljeno spremembo pogodbe o zaposlitvi v posledici zaostrenih pogojev poslovanja, ki jo je tožena stranka izvedla v smislu določb 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ker tožnica ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto neutemeljeno ni sprejela, v delovnem sporu ne more uveljavljati nezakonitosti odpovedi in vrnitve na delo oziroma priznanje pravic na tem istem delovnem mestu. Graja tudi dosojo nižjega zneska tožničine plače za mesec junij 2009. 4. V odgovoru tožeča stranka prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni določno opredelila in obrazložila. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Sodišče je utemeljeno presodilo, da je toženo stranko zavezovala sodna poravnava, sklenjena v zadevi I Pd 207/2008 dne 6. 10. 2008, s katero se je zavezala, da tožnici v obdobju enega leta od sklenitve poravnave ne bo odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in da je s sporno odpovedjo z dne 4. 5. 2009 tožena stranka prekršila to zavezo. Ker ima sodna poravnava tudi učinke pravnomočnosti (308. člen ZPP), je potrebno zaveze iz sodne poravnave še tem dosledneje upoštevati. Takšna zaveza je dejansko pomenila, da bo tožena stranka tudi v primeru spremenjenih razmer, ki bi lahko pomenile nastanek poslovnega razloga, delo organizirala tako, da bo tožničino delovno mesto ohranila vsaj še eno leto po sklenitvi sodne poravnave, oziroma da v zvezi s tožničinim delom ne bo potrebno uveljavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je organizacija dela, vključno s prilagajanjem poslovanja razmeram na trgu in v poslovnem okolju, v pristojnosti delodajalca, taka zaveza za toženo stranko ni bila nemogoča oziroma ni presegala njenih siceršnjih pristojnosti.

9. Revizija neutemeljeno navaja, da glede na sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za tožničino dosedanje delovno mesto, to je ustrezno zaposlitev, sodišče sporne odpovedi ni ustrezno presojalo, ker je v bistvu šlo le za spremembo pogodbe o zaposlitvi. ZDR v prvem odstavku 90. člena posebej določa, da se uporabljajo določbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi v primerih, ko delodajalec ob podaji odpovedi delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. To velja tudi za ponudbo pogodbe za ustrezno novo zaposlitev. V tretjem odstavku 90. člena ZDR so urejene nekatere posebnosti le v primeru, ko delavec tako novo ustrezno zaposlitev sprejme, česar tožnica ni storila.

10. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zgolj zaradi kršitve toženkine zaveze iz sodne poravnave z dne 6. 10. 2008. 11. Zgolj podredno revizijsko sodišče ugotavlja, da samo zaradi prenehanja pravice do uporabe službenega vozila (ob hkratni spremembi navodil delodajalca za delo, na podlagi katere uporaba službenega vozila ni nujni pogoj za uspešno opravljanje delavčevega dela) ne predstavlja spremembe bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi oziroma ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Take spremembe v zvezi z delom sta delavec in delodajalec dolžna reševati z ustreznimi prilagoditvami v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Zato tudi iz tega vidika utemeljen poslovni razlog v tem primeru ne bi bil podan.

12. V kolikor revizija ponovno načenja vprašanje nižjega zneska nadomestila plače od pogodbeno določene osnovne plače, ki ga je sodišče dosodilo za mesec junij 2009, je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka nima pravnega interesa za pavšalno pritožbeno grajo, ker je sodišče prve stopnje v njeno korist tožnici dosodilo nižji znesek. Sicer pa revizija sama smiselno pojasnjuje, da je bil nižji znesek prisojen glede na to, da je tožnici delovno razmerje prenehalo šele s 4. 6. 2009. 13. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Ker tožeča stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve, na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.