Jedro

Pri čemer se je strinjalo s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje podobnost predmeta odločitve v obravnavani zadevi s predmetom odločitve v zadevi X K 17558/2019, v kateri je okrožna sodnica I.S. nekajkrat sodelovala ter se o tem predmetu, čeprav v drugem kontekstu, tudi izrekla. Dejstvo je namreč, da izvrševanje kazni zapora v eni kazenski zadevi ter izvrševanje pripora v drugi kazenski zadevi ne moreta potekati sočasno in da je treba vedeti, kaj ima prednost pred čim. Ker vlagatelj v zahtevi za odločitev o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe z dne 30. 4. 2020 zatrjuje prednost izvrševanja kazni zapora pred izvrševanjem pripora, le to pa je bilo kot argument pri odreditvi in podaljševanju pripora vlagatelju v drugi kazenski zadevi zavrnjeno, podobnosti predmetov odločitve ali bolje njihovega prekrivanja ni mogoče zanikati.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca vlagatelja V.P. se ugodi in sklep predsednice okrožnega sodišča spremeni tako, da se okrožna sodnica I.S. pri odločanju v zadevi izloči.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnila zahtevo vlagatelja V.P. za izločitev okrožne sodnice I.S..

2. Zoper sklep se je pritožil vlagateljev pooblaščenec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Sodišču druge stopnje predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da okrožno sodnico I.S. pri odločanju v tej zadevi izloči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da pritožnik uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega in drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni opredelil in tudi v pritožbeni obrazložitvi jih ni bilo prepoznati. Njihov predmet je namreč ravnanje, v tem primeru predsednice sodišča in ne njene ugotovitve ter ocene, s katerimi se pritožnik očitno ne strinja in ki se po vsebini nanašajo na izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Podobno je glede kršitev Ustave in EKČP, s tem da imajo te več razsežnosti in da so v kazenskem postopku razumljivo uveljavljane le skozi zakonsko določene izpodbojne razloge iz prvega odstavka 370. člena ZKP. Med temi je bilo v pritožbeni obrazložitvi znova zaznati pritožnikovo osredotočenost na ugotovitve in ocene predsednice sodišča v zvezi s predlagano izločitvijo okrožne sodnice in ne na njeno ravnanje, ki ga pritožnik posebej niti ne omenja, ali na uporabo materialnega prava, ki se po navedenem predmetu predsedničine odločitve izkaže celo za brezpredmetno.

5. Ugotovljeno je imelo za posledico, da je sodišče druge stopnje pritožbo preizkusilo le v obsegu ugotovljenih odločilnih dejstev iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, pri čemer se je strinjalo s pritožnikom, ki v jedru zatrjuje podobnost predmeta odločitve v obravnavani zadevi s predmetom odločitve v zadevi X K 17558/2019, v kateri je okrožna sodnica I.S. nekajkrat sodelovala ter se o tem predmetu, čeprav v drugem kontekstu, tudi izrekla. Dejstvo je namreč, da izvrševanje kazni zapora v eni kazenski zadevi ter izvrševanje pripora v drugi kazenski zadevi ne moreta potekati sočasno in da je treba vedeti, kaj ima prednost pred čim. Ker vlagatelj v zahtevi za odločitev o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe z dne 30. 4. 2020 zatrjuje prednost izvrševanja kazni zapora pred izvrševanjem pripora, le to pa je bilo kot argument pri odreditvi in podaljševanju pripora vlagatelju v drugi kazenski zadevi zavrnjeno, podobnosti predmetov odločitve ali bolje njihovega prekrivanja ni mogoče zanikati ter je bilo pritožnikovemu predlogu, skladno z izrekom tega sklepa slediti (tretji odstavek 402. člena ZKP).