Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba Cp 1224/2007

ECLI:SI:VSCE:2008:CP.1224.2007 Civilni oddelek

solastnina uporaba solastne stvari izključitvena tožba
Višje sodišče v Celju
10. januar 2008

Povzetek

Sodba se osredotoča na pravico solastnikov do uporabe nepremičnine in vprašanje izključitvene tožbe. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev prvostopnega sodišča, da tožniki ne morejo zahtevati izselitve toženca iz nepremičnine, saj solastniki ne morejo izključiti drugih solastnikov iz uporabe nepremičnine, dokler ta ni razdeljena. Pritožba tožnikov je bila zavrnjena, ker niso izkazali pravnega temelja za svoj zahtevek, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da Okrajno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku.
  • Pravica solastnika do uporabe nepremičnineAli ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi kršil pravice drugih solastnikov?
  • Izključitvena tožbaAli je mogoče pravno podlago za izključitveno tožbo uporabiti analogno za vsa solastninska razmerja?
  • Pristojnost sodiščaAli je Okrajno sodišče v Žalcu stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku?
  • Utemeljenost tožbenega zahtevkaAli so tožeče stranke izkazale pravni temelj za uspešnost v pravdi?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi kršil pravice drugih solastnikov in tako nobeden od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, druge pa izključi iz soposesti in souporabe.

Pravne podlage, ki opredeljuje izključitveno tožbo (čl. 52 SZ – 123 SPZ) ni mogoče uporabiti analogno za vsa solastninska razmerja, saj pomeni omejitev lastninske pravice, ki je dopustna le na podlagi zakona.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu, pod točko I, v celoti potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je dne 6.2.2007 izdalo delno sodbo in sklep, s to odločbo pa je pod tč. I razsodilo: v 1. tč., da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, vsebovan v 2. tč. tožbe, s katerim je tožeča stranka zahtevala izselitev toženca iz stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. ... in ... vpisane pri vl. št. ... k.o. K. ter stanovanjsko hišo in vse ostale nepremičnine, katere poseduje, vpisane pri vl. št. ... k.o. K. in ... k.o. L. in prepustittev nepremičnin prosto oseb ter osebnih stvari tožnikom, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. Pod 2. tč. pa je sodišče odločilo o pravdnih stroških in stroške tožene stranke v tem delu naložilo v plačilo tožeči stranki, v višini 252,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka do plačila ter v drugem odstavku tč. 2 tožeči stranki naložilo tudi plačilo 456,42 EUR stroškov tožene stranke v enakem roku, iz obrazložitve sodbe pa je razvidno, da je prvostopno sodišče o pravdnih stroških tožene stranke odločilo ob upoštevanju, da je bila tej odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje, z odločbo Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp ... z dne ..., zato je dolžna tožeča stranka plačati znesek 456,42 EUR na račun Okrožnega sodišča v Celju, sodišče je navedlo tudi številko in sklep, preostanek v višini 252,81 EUR pa na račun tožene stranke. Pod tč. II pa je prvostopno sodišče sklenilo, da Okrajno sodišče v Žalcu ni stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku pod tč. 1 in bo v tem delu po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celje.

Zoper takšno odločbo so se pritožili tožniki in uveljavljali pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagali, da pritožbeno sodišče zadevo obravnava prednostno, spremeni napadeno sodbo, torej odločitev pod tč. I tako, da ugodi tožbenemu zahtevku pod tč. 2 in naprti toženi stranki povrnitev pravdnih stroškov tožečim strankam, podredno pa predlagali, da višje sodišče sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Iz navedb pritožbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v osmem letu pravdanja ugotovilo, da naj bi bila 2. tč. tožbenega zahtevka godna za odločitev, saj naj bi tožeče stranke že od samega začetka ne izkazovale pravnega temelja za uspešnost v tej pravdi. Glede samega pravnega temelja so tožeče stranke opozarjale sodišče na veljavnost določil Stanovanjskega zakona, ki obravnava tako imenovano izključitveno tožbo, v kolikor eden izmed lastnikov grobo krši red, ustvarja škodo na stanovanju in objektu, imajo drugi lastniki zoper takšnega lastnika pravico vložiti izključitveno tožbo. Glede na naravo razmerja so tožniki tako prepričani, da bi morali tovrstne pravde potekati hitro, saj toženec v tej zadevi onemogoča tožnikom kakršnokoli že koriščenje njihovih nepremičnin in se skriva za svojo do 1/10 celote solastno lastninsko pravico in s tem preprečuje tožnikom uveljavitev njihove lastninske pravice. Pritožba meni, da prvostopno sodišče nima prav, ko ugotavlja, da bi tožniki lahko predlagali razdružitev skupnega premoženja in bi se tako lahko nepremičnine razdružile tako, da bi dobil vsak svoje, tudi toženec, vendar to ni mogoče, ker še vedno poteka spor v višini uporabnine, katero bo potrebno obračunati tožencu ob priliki razdružitve njihovih solastnih deležev na nepremičnini, tako da je tovrstni postopek glede razdružitve solastnega premoženja zaenkrat še preuranjen. Takšen predlog pa bo vložen takoj po pravnomočnosti sodbe, s katero bo toženec obsojen na plačilo uporabnine. Pritožniki so ocenili, da ima pritožbeno sodišče v spisu veliko uporabnega listovnega in siceršnjega materiala, ki v celoti izkazuje utemeljenost njihovega zahtevka in ocenili, da bo višje sodišče pri odločanju ob pravilni uporabi materialnega prava zahtevku v tč. 2 in o stroških lahko samo ugodilo. Pritožniki so uveljavljali tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu, kot določa I. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče je tako pravilnost izpodbijane sodbe preizkušalo v zvezi z odločitvijo sodišča pod tč. I, v kateri je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, vsebovan pod tč. 2 tožbe, pri tem pa, ob upoštevanju II. odst. 350. čl. ZPP, preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in ob tem pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Prvostopno sodišče je po neobičajnem procesnem postopanju, ko je po izvedbi dokaznega postopka na zadnji glavni obravnavi dne 6.2.2007 sprejelo procesno odločitev, da se glavna obravnava preloži zaradi pribave dopolnitve mnenja izvedenca gradbene stroke, potrebne za razjasnitev dejstev, pomembnih za odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo uporabnine, vsebovanega pod tč. 1 tožbe, brez zaključka dokaznega postopka in končanja glavne obravnave, sprejelo odločitev, upoštevaje določilo čl. 314 ZPP, da je del zahtevka in sicer pod tč. 2 tožbe, ki glasi na izselitev toženca iz hiše in prepustitev tudi vseh ostalih solastnih nepremičnin, ki jih toženec poseduje, prostih oseb in osebnih stvari tožnikom, zrel za odločitev ter, da upoštevaje določilo čl. 19 in 32/I ZPP, ni podana stvarna pristojnost za odločanje Okrajnega sodišča za tožbeni zahtevek pod tč.1. Pritožbeno niso uveljavljane kršitve določil postopka, opisano postopanje prvostopnega sodišča pa ne predstavlja absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato se pritožbeno sodišče do takega načina vodenja pravdnega postopka ni posebej opredeljevalo.

Pritožba ne konkretizira očitka zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato ga pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti, iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča pa izhaja, da so pravdne stranke solastniki nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L. in vl. št. ... k.o. K., ki jih uporablja toženec.

Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialnopravno podlago določila čl. 66 Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki v I. odst. določa, da ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Tudi sodna praksa je že izoblikovala stališče, da solastniki ne morejo v celoti izključiti drugega solastnika, ki ima stvar v posesti in uporabi, iz soposesti in souporabe solastne stvari in da, dokler obstaja solastnina stvari in ta ni razdeljena, noben od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, drugi solastniki pa morajo uporabo nepremičnine opustiti (glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 490/2005 in Poročilo Vrhovnega sodišča RS, št. 1/82). Takšen zahtevek je neutemeljen, kot je pravilno odločilo prvostopno sodišče, saj solastne nepremičnine niso razdeljene in je tako povsem pravilno stališče prvostopnega sodišča, da je potrebno najprej sprožiti ustrezen nepravdni postopek za delitev stvari, kot je določen v 13. poglavju Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), v kolikor med strankami ni mogoče doseči sporazumne delitve stvari. Takšna delitev solastne stvari pa ni ovira za odločanje o utemeljenosti zahtevka v višini uporabnine, kot zmotno ocenjujejo v pritožbi tožniki, saj bo mogoče o uporabnini odločiti po ugotovitvi višine obogatitve na strani tožene stranke in višine prikrajšanja na strani tožnikov, glede na uporabo solastniškega deleža, ki tožencu ne pripada.

Pritožbeno sklicevanje tožnikov, da bi prvostopno sodišče moralo uporabiti določila Stanovanjskega zakona, ki obravnavajo izključitveno tožbo, pa so materialnopravno zmotne. 52. čl. Stanovanjskega zakona (SZ-1) določa, da se v večstanovanjski hiši, kjer je sprejet hišni red, groba kršitev hišnega reda šteje za razlog za vložitev izključitvene tožbe, za katero pa pogoje in postopek določa Stvarnopravni zakonik (SPZ). Ta pa v čl. 123, ki je vključen v poglavje, ki ureja razmerje med etažnimi lastniki, določa postopek in sicer najprej opominjanja kršitelja pravil sosedskega sožitja in dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, nato pa sprejetje sklepa o vložitvi tožbe za izključitev etažnega lastnika oziroma drugega uporabnika posameznega dela v etažni lastnini. Opisane pravne podlage pa ni dopustno analogno uporabiti tudi za ostala solastninska razmerja, ki se ne nanašajo na etažno lastnino, torej za konkretni primer, saj izključitvena tožba pomeni omejitev lastninske pravice, ta pa je dopustna le na podlagi zakona (čl. 37/I SPZ). Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bila takšna tožba dopustna le, če bi jo zakon izrecno predvidel tudi za druga solastninska razmerja ali če bi zakona napotoval na smiselno uporabo določb SPZ o etažni lastnini, seveda pa bi morala tožeča stranka podati tudi ustrezno trditveno podlago in dokazne predloge, s katerimi bi jo dokazovala (čl. 212 ZPP) ter ustrezno oblikovati tudi tožbeni zahtevek.

Ker tako nista podana pritožbena razloga, ki sta bila uveljavljana v pritožbi in ker sodišče pri reševanju pritožbe tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano delno sodbo sodišča prve stopnje potrditi (čl. 353 ZPP).

O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločalo na podlagi I. odst. 165. čl. ZPP in ker tožniki s svojim pravnim sredstvom niso uspeli, so dolžni sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka (čl. 154/I ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia