Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj o: - bistveni kršitvi določb pravdnega postopka v zvezi z obrazloženostjo sodbe sodišča druge stopnje; - pravilnosti odločitve o višini urne postavke glede na trditveno podlago tožbe; - zapadlosti plačila presežkov ur, ki so nastali v posameznem referenčnem obdobju; - pravilnosti vrednotenja delovnega časa in razpoložljivosti pri linijskih prevozih potnikov, krajših od 50km.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj o: ‒ bistveni kršitvi določb pravdnega postopka v zvezi z obrazloženostjo sodbe sodišča druge stopnje; ‒ pravilnosti odločitve o višini urne postavke glede na trditveno podlago tožbe; ‒ pravilnosti odločitve o zapadlosti plačila presežkov ur, ki so nastali v posameznem referenčnem obdobju; ‒ pravilnosti vrednotenja delovnega časa in razpoložljivosti pri linijskih prevozih potnikov, krajših od 50km.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožniku izplača 620,45 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi iz naslova dela preko polnega delovnega časa. Višji zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožniku prisodilo višji znesek, z obrazložitvijo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravilne osnove za obračun.

3. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja vprašanja: ‒ ali lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje brez glavne obravnave, glede na to, da svojo odločitev opre na drugačno dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje; ‒ ali je sodišče druge stopnje dolžno obrazložiti višino tožbenega zahtevka, ki mu je po spremembi sodbe sodišča prve stopnje ugodilo; ‒ ali obrazložitev v sodbi sodišča druge stopnje dosega standard obrazloženosti v delu, ki se nanaša na točno določen prisojen znesek in v delu, ki se nanaša na neupoštevanje že plačanega dela plače; ‒ ali lahko sodišče oblikuje tožbeni zahtevek in opredeli njegov predmet; ‒ ali lahko sodišče spremeni tožbeni zahtevek s sodbo, brez da bi se tožena stranka do spremembe opredelila; ‒ ali je kršena pravica do izjave tožene stranke, ker je sodišče samo spremenilo tožbeni zahtevek, ne da bi o tem predhodno seznanilo toženo stranko; ‒ ali lahko sodišče odloči o višini urne postavke višje, kot je vsebovana v trditveni podlagi tožnika; ‒ kdaj zapadejo v plačilo presežki ur, ki so nastali v posameznem referenčnem obdobju; ‒ ali je delodajalec dolžan presežne ure izplačati v mesecu, ki sledi zaključku referenčnega obdobja ali ob izplačilu plače za mesec, ki sledi referenčnemu obdobju; ‒ ali je pri izračunu razlike v plači za voznike na linijskih prevozih potnikov, krajših od 50km, dovoljeno različno vrednotenje delovnega časa oziroma vrednotenje časa razpoložljivosti v skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost cestnega prometa v višini 40%; ‒ ali se voznik šteje za mobilnega delavca; ‒ ali je status mobilnega delavca vezan na delovno mesto ali na dejansko opravljeno delo; ‒ ali za izgubo statusa mobilnega delavca zadostuje že ena sama linija, ki je krajša od 50 km.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP podani glede vprašanj, razvidnih iz izreka sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.