Jedro

Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo odločb tožene stranke z dne 24. 11. 2009 in 19. 5. 2010 ter novo odmero delne starostne pokojnine za čas od 1. 10. 2006 do 31. 8. 2012 z določenimi zneski pokojnine za posamezni mesec. Toženi stranki je naložilo v plačilo razliko med že izplačanimi zneski delne pokojnine in na novo odmerjenimi zneski v sodnem postopku. V presežku je tožnikov zahtevek po višini zavrnilo in toženi stranki naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožniku pripadala pravica do starostne pokojnine po določbah starih predpisov (v nadaljevanju ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji) po odločbi tožene stranke z dne 17. 4. 2001. V njej mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 12. 2001 in obenem mu je bilo ustavljeno njeno izplačevanje s 3. 12. 2001, saj se je reaktiviral kot zavarovanec (odvetnik) za polni delovni čas. Tožnik je leta 2006 začel opravljati odvetniško dejavnost s polovičnim delovnim časom, zato mu gre za obdobje od delne upokojitve do polne upokojitve s 1. 9. 2012 delna starostna pokojnina v skladu s tretjim odstavkom 417. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbi tožnika in tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je nova odmera pokojnine možna šele z njegovo dokončno polno upokojitvijo, do katere je prišlo na podlagi odločbe tožene stranke z dne 23. 11. 2012. Na podlagi te odločbe bi moralo sodišče odmeriti razliko med delno pokojnino po izpodbijanih odločbah in odločbo o polni upokojitvi. Zmotno je bil uporabljen 417. člen ZPIZ-1, saj ni bil uživalec delne pokojnine, priznane po starih predpisih, zato bi se moral uporabiti 180. člen ZPIZ-1 in s tem tudi 51. in 53. člen ZPIZ-1. Ni mogoče preizkusiti, koliko let delovne dobe je imel tožnik, ko je dopolnil 63 let starosti.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. V predhodnem socialnem sporu je bila revidentu že priznana pravica do delne pokojnine od 1. 10. 2006 dalje in toženi stranki je bilo naloženo, da odloči o višini delne starostne pokojnine (sodba DSS Ps 3048/2007 z dne 5. 3. 2009, v zvezi s sodbo VDSS Psp 283/2009 z dne 2. 9. 2009). Tožena stranka je nato izdala odločbi z dne 24. 11. 2009 in z dne 19. 5. 2010, ki se izpodbijata v tem socialnem sporu. Tožena stranka je tožniku delno pokojnino odmerila tako, da je uskladila znesek pokojnine, priznane z odločbo z dne 17. 4. 2001, in ga glede na polovični delovni čas prepolovila.

8. V skladu s prvim odstavkom 417. člena ZPIZ-1 se uživalcu delne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ob prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače. Po določbi drugega odstavka istega člena se pri ponovni odmeri pokojnine ne upošteva povečanje starostne pokojnine po 53. členu ZPIZ-1. Tretji odstavek pa določa, da se na način, določen v prejšnjih dveh odstavkih, ob prenehanju ponovnega zavarovanja, odmeri pokojnina tudi uživalcu pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se ponovno vključi v zavarovanje.

9. Revidentu je bila zaradi varstva pričakovanih pravic na podlagi 392. člena ZPIZ-1 priznana in odmerjena pokojnina po starih predpisih (tj. ZPIZ/92), čeprav je že veljal novi pokojninski zakon ZPIZ-1. Ker pa sta bili priznanje in predvsem višina odmerjene pokojnine iz odločbe tožene stranke z dne 17. 4. 2001 utemeljeni na določilih ZPIZ/92, kar je bilo za revidenta ugodneje, kot če bi se mu tedaj pokojnina odmerila brez upoštevanja 392. člena ZPIZ-1 po ureditvi ZPIZ-1 glede upoštevne pokojninske osnove in odmernega odstotka glede na pokojninsko dobo (glej predvsem 39. in 50. člen ZPIZ-1 v primerjavi s 43. in 52. členom ZPIZ/92), se revident šteje za uživalca pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se ponovno vključi v zavarovanje. Ker je bil uživalec take pokojnine, se mu v primeru „reaktivacije“ (ponovnega vstopa v zavarovanje), kar je revident storil s ponovnim opravljanjem odvetniške dejavnosti z vpisom v imenik odvetnikov s 4. 12. 2000 (tri dni po svoji upokojitvi s 1. 12. 2000), odmeri pokojnina v skladu s tretjim odstavkom 417. člena ZPIZ-1, ko se ponovno (delno) upokoji.

10. Nižji sodišči sta zato pravilno uporabili določbo 417. člena ZPIZ-1 kot pravno podlago za odmero delne starostne pokojnine po ponovni (delni) upokojitvi revidenta, ki je že imel priznano starostno pokojnino po starih predpisih (ZPIZ/92) (1). Sistemsko nesprejemljivo je revidentovo prizadevanje, da se mu v vmesnem obdobju pred dokončno polno upokojitvijo ta odmeri po novih predpisih (180. člen ZPIZ-1), pri polni upokojitvi pa bi se upoštevala prva pokojninska odločba z dne 17. 4. 2001 s svojo višino (torej ponovno star predpis). Tako po določbah ZPIZ/92 (41. člen) kot po določbah ZPIZ-1 (58. člen) se delna pokojnina odmeri sorazmerno glede na preostali delovni čas od starostne pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala z dnevom delne upokojitve, kot da bi se s tem dnem v celoti upokojil. Določba 180. člena ZPIZ-1 velja za primere upokojitve, ponovnega zavarovanja in ponovne upokojitve, vse opravljene v skladu s pogoji, kot jih predpisuje ZPIZ-1 (2). Navedeno pa bi šlo lahko glede na manj ugodne določbe ZPIZ-1 glede na ZPIZ/92 revidentu celo v škodo pri višini tako odmerjene pokojnine (če se odmeri v celoti ponovno po določbah ZPIZ-1, brez da bi se upoštevalo pravnomočno priznano višino pokojnine po prvi pokojninski odločbi tožene stranke z dne 17. 4. 2001). Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil. 11. Neutemeljeno je tudi revidentovo stališče, po katerem bi mu delno pokojnino odmerili glede na kasnejšo polno upokojitev. Delna pokojnina se lahko odmeri le ob upoštevanju dejstev (pokojninske dobe) nastalih do priznanja pravice do delne pokojnine.

12. Ker je pri revidentu treba uporabiti 417. člen ZPIZ-1, ta izrecno izključuje uporabo 53. člena ZPIZ-1, tako da ta ne more biti uporabljen. Sodišči sta upoštevali povečanje odmernega odstotka zaradi nove zavarovalne dobe, pridobljene po ponovnem vstopu v zavarovanje, prav tako je sodišče druge stopnje obrazložilo, zakaj je štelo, da revident še ni imel 40 let delovne dobe ob izpolnitvi 63 let. 13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): V zadevi VIII Ips 23/2012 z dne 17. 12. 2012 se je tožnica upokojila in reaktivirala v času veljavnosti ZPIZ/92, enako velja za tožnika v zadevi VIII Ips 2/2013 z dne 14. 5. 2013. Op. št. (2): Glej zadevo VIII Ips 206/2013 z dne 10. 12. 2013.