Jedro

Ker se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu, je tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine do izplačevanja delne invalidske pokojnine upravičen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delo s skrajšanim delovnim časom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odpravi 1. odstavek izreka odločbe Območne enote ... tožene stranke št. ... z dne 09.11.2005, s katerim je bila tožniku, kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, priznana pravica do delne invalidske pokojnine od 01.11.2005 dalje ter dokončna odločba št. ... z dne 19.12.2005, s katero je Centrala na sedežu v reviziji omenjeno odločitev potrdila. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožniku prizna pravica do delne invalidske pokojnine v znesku 76.729,29 SIT na mesec od 06.09.2005 ter podredni zahtevek, da se tožniku prizna odškodnina v višini, kot bi znašala pokojnina.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/07 - ZPP) pritožil tožnik ter predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da ugodi primarnemu oz. podrednemu zahtevku. Navaja, da se tožnikove nove pravice nanašajo le na drugačne omejitve pri opravljanju dela, med tem ko je pravico do skrajšanega delovnega časa pridobil že prej. Z ravnanjem tožene stranke je bil prikrajšan za polovico prihodkov za skoraj dva meseca. Delna invalidska pokojnina mu pripada za ves čas od ustavitve izplačevanja nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oz. mu je tožena stranka dolžna za to obdobje izplačati odškodnino, saj je ravnala protipravno. Tožnik se zoper odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila z dne 31.05.2005 (očitno gre za pomoto, ker je pravilni datum 21.09.2005) ni pritožil, bil je prepričan, da mu bo glede na odločitev o poračunu zneskov nadomestila, izplačanih po 05.09.2005, priznana pravica do delne invalidske pokojnine za čas od 06.09.2005 dalje. Pogodba o zaposlitvi na novem delovnem mestu “čistilec” je bila podpisana šele s 01.11.2005 tudi zaradi ravnanja tožene stranke. Delodajalec tožnika je že 20.05.2005 posredoval toženi stranki podatke glede ustreznosti drugega delovnega mesta, o primernosti pa se je tožena stranka izjasnila šele 18.10.2005, delodajalec pa je sporočilo prejel še kasneje. Upoštevajoč prakso tožene stranke, da zavarovancu ne izplačuje nadomestila, če ugotovi, da zaposlitev delovnega invalida na drugem delovnem mestu ni ustrezna, je razumljivo ravnanje delodajalca, da je želel pridobiti stališče tožene stranke o ustreznosti drugega dela. Zaradi omejitev je za tožnika težko najti ustrezno delovno mesto v delovnem procesu delodajalca.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni bilo kršitev, ki jih pritožba sicer podrobneje ne opredeli, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti sodišče druge stopnje ugotavlja, da v postopanju prvostopenjskega sodišča ni bilo kršitev, navedenih v 2. odstavku 350. člena ZPP, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 29.08.2005, izdano v skladu z mnenjem invalidske komisije II. stopnje z dne 13.07.2005, tožniku, kot invalidu III. kategorije, priznala dodatne omejitve pri delu in sicer je od 01.01.2005 dalje zmožen opravljati preprosto, rutinsko, psihično in fizično nezahtevno delo, samo v dnevni imeni, brez strank, kjer se ne zahteva normalno vidno polje, s polovico polnega delovnega časa. Z dokončno odločbo je bila potrjena odločitev Območne enote ... z dne 11.01.2005, da bo o pravici in višini delne invalidske pokojnine odločeno s posebno odločbo. Odločba je tako v smislu 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami - ZUP) in 2. odstavka 262. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1) postala dokončna in izvršljiva. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je postala pravnomočna tudi odločba Območne enote ... tožene stranke št. ... z dne 21.09.2005, s katero je tožena stranka tožniku ustavila izplačevanje nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom s 05.09.2005. Glede na dokončnost odločbe o spremembi pravic na podlagi invalidnosti s 01.01.2005, je potrebno pogoje za priznanje pravice in pričetek uživanja delne invalidske pokojnine ugotavljati po določbah ZPIZ-1, ki se za pravice iz invalidskega zavarovanja uporabljajo od 01.01.2003 dalje (1. in 3. odst. 446. čl. ZPIZ-1). Pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine ureja 159. člen ZPIZ-1, po katerem se ta pokojnina v vsakem primeru izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu, pravico pa zavarovanec uživa vse dokler opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.

V nasprotju z listinami v spisu so pritožbene navedbe, da je delodajalec tožnika že 20.05.2005 toženi stranki posredoval podatke glede novega delovnega mesta. Kljub vročeni dokončni odločbi z dne 29.08.2005 (delodajalec jo je prejel 01.09.2005) je delodajalec šele 15.09.2005 Območni enoti tožene stranke ... poslal opis delovnega mesta čistilec. Pritožnik neutemeljeno navaja, da je kasnejši pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine povzročila tožena stranka z protipravnim ravnanjem. Delodajalec mora zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije, v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo takoj ponuditi opravljanje drugega dela oz. mu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, sočasno z odpovedjo pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe, ustrezno preostali delovni zmožnosti (3. odstavek 101. člena ZPIZ-1). Določba 5. odstavka 101. člena ZPIZ-1, po kateri lahko zavarovanec in delodajalec zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ne pomeni, da je delodajalec že zaradi te možnosti razbremenjen obveznosti ponudbe drugega dela takoj po dokončnosti odločbe o priznanju pravic oz. da je zavezanec za plačilo morebitnih dajatev za čas, ko invalidu ni zagotovil premestitve in dela s skrajšanim delovnim časom, tožena stranka. Obrazec delovne dokumentacije, kot podlago za pridobitev mnenja v skladu s 7. odst. 261. čl. ZPIZ in 34. čl. Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 113/2002) je delodajalec izpolnil šele 20.09.2005, zato je neutemeljena trditev, da je tožena stranka z dopolnilnim mnenjem z dne 18.10.2005, priloženem v upravnem spisu, kakorkoli kršila zakonske obveznosti, ki jih ima do zavarovanca ali delodajalca. Mnenje je bilo izdano prej kot v enem mesecu, kar je po 222. čl. ZUP rok za izdajo odločbe celo, če pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek. Iz dopisa delodajalca z dne 25.10.2005, tudi priloženega v upravnem spisu izhaja, da je obveznost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi izpolnil šele s 01.11.2005, čeprav je bil tožnik na delu, in ni bilo razlogov, da delodajalec te svoje obveznosti ne bi uresničil prej. Glede na povsem jasno določbo 159. člena ZPIZ-1 je tožena stranka z izpodbijano dokončno odločbo pravico do delne invalidske pokojnine pravilno priznala od 01.11.2005 dalje, tožena stranka po prepričanju sodišča druge stopnje ni odgovorna za časovni zamik med dokončnostjo odločbe o spremembah pravic na podlagi invalidnosti in izpolnitvijo zakonskih pogojev za pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine. Pridobitev oz. izdaja dopolnilnega mnenja o ustreznosti dela ni zakonska obveznost delodajalca ali zavarovanca in tudi ne tožene stranke, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ki naj bi bila posledica njenih postopkov v zvezi z omenjeno zahtevo.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe ter izplačilo delne invalidske pokojnine za čas od 06.09.2005 dalje, kot tudi podredni zahtevek, da je tožena stranka tožniku dolžna izplačati odškodnino v višini neizplačanih prejemkov delne invalidske pokojnine za sporno obdobje od 06.09.2005 do 01.11.2005. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.