Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek občine, naj ugotovi, da v njeno korist obstaja služnostna pravica vzdrževanja vodovodnega omrežja na nepremičninah tožencev in naj tožencema naloži, da sta ji dolžna omogočiti njeno izvrševanje.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da tožnica nima aktivne legitimacije, ker ni izkazala, da je bila ona investitor spornega omrežja. Sicer pa je opozorilo, da je glavni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka ugotovitev, da tožnica ni dokazala pravne podlage za izvajanje neprave služnosti, s tem pa tudi dobrovernosti ne.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek občine, naj ugotovi, da v njeno korist obstaja služnostna pravica vzdrževanja vodovodnega omrežja na nepremičninah tožencev in naj tožencema naloži, da sta ji dolžna omogočiti njeno izvrševanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da tožnica nima aktivne legitimacije, ker ni izkazala, da je bila ona investitor spornega omrežja. Sicer pa je opozorilo, da je glavni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka ugotovitev, da tožnica ni dokazala pravne podlage za izvajanje neprave služnosti, s tem pa tudi dobrovernosti ne.

3. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: - Ali je občina glede na določilo 479. člena ODZ legitimirana za vložitev tožbe za priposestvovanje neprave služnosti? - Ali pomeni odločitev obeh sodišč v zvezi z aktivno legitimacijo tožeče stranke odstop od dosedanje sodne prakse (II Ips 1022/2008)? - Glede materialne pravilnosti presoje obeh sodišč zaključka o tem, da tožeča stranka ni dokazala dobrovernega priposestvovanja? - Ali je določilo drugega odstavka 110. člena ZUreP-2mogoče tolmačiti tako, kot sta ga v predmetni zadevi obe sodišči, da je aktivno legitimiran za tovrstno tožbo zgolj upravljavec javne službe (Zakon namreč uporablja termin, država, občina oziroma izvajalec javne službe)?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče zaradi svoje predsedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).