Jedro

Terjatev države iz naslova denarne kazni za prekršek nastane s trenutkom, ko (sodna) odločba o prekršku postane pravnomočna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 28. 3. 2002, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Kranj, o prisilni izterjavi denarne kazni za prekršek. Z navedenim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika uvedel prisilno izterjavo neporavnane denarne kazni in povprečnine po odločbi Sodnika za prekrške z dne 16. 11. 2000. 2. Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke. Navaja, da potrjena prisilna poravnava na terjatev po odločbi sodnika za prekrške ne učinkuje. Denarna obveznost je namreč posledica izrečene kazni in ne posledica prekrška. Kot nastanek obveznosti je treba upoštevati izdano odločbo. Neenakopravnost upnikov v postopku prisilne poravnave ni podana, saj gre za različne položaje upnikov.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi bilo treba njegovo obveznost za plačilo kazni šteti za nedospelo obveznost, ki je obstajala že na dan uvedbe prisilne poravnave, čeprav še ni zapadla in po višini še ni bila določena. Položaj primerja s pravdnim postopkom. Če je izrečena denarna kazen posledica prekrška, storjenega pred začetkom prisilne poravnave, morajo tudi za plačilo tovrstnih denarnih obveznosti veljati enaka pravila kot za ostale upnike. Za nastanek denarne obveznosti je treba šteti čas storitve prekrška, ne pa dan izreka kazni.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V drugem odstavku 107. člena pa je določil, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoj za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Te zadeve označi Vrhovno sodišče kot pritožbe po 107. členu ZUS-1 in jih rešuje pred vsemi drugimi zadevami. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v tem primeru prvostopna sodba postala pravnomočna s 1. 1. 2007, vložena pritožba pa se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek); revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je potekala tudi sodna presoja obravnavane revizije.

8. V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo zoper tožnika, ki zapadle denarne kazni za prekršek in povprečnine po pravnomočni in izvršljivi odločbi sodnika za prekrške ni plačal v predpisanem roku. Med strankama ni sporno, da je bil zoper revidenta s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 28. 7. 2000 začet postopek prisilne poravnave. Prisilna poravnava je bila potrjena s sklepom z dne 18. 12. 2000, ki je postal pravnomočen dne 29. 12. 2000. Odločba Sodnika za prekrške z dne 16. 11. 2000 je postala pravnomočna 1. 12. 2000 in izvršljiva 16. 12. 2000. Iz odločbe Sodnika za prekrške izhaja, da je uvedbo postopka o prekršku predlagal Inšpektorat Republike Slovenije za delo, z navedbo, da je pravna oseba v mesecu marcu in aprilu 1999 dopustila, da je več delavcev opravljalo delo preko polnega delovnega časa.

9. Potrjena prisilna poravnava ima pravni učinek nasproti vsem upnikom, katerih terjatve so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. V obravnavanem primeru je denarna obveznost revidenta posledica izrečene denarne kazni za prekršek. Ker revident svoje obveznosti ni izpolnil, se denarna kazen za prekršek šteje za terjatev države do revidenta. Terjatev države iz naslova izrečene denarne kazni za prekršek je terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava.

10. Ključno vprašanje v obravnavani zadevi je zato, kdaj je nastala terjatev po odločbi Sodnika za prekrške – ali ob izdaji odločbe Sodnika za prekrške z dne 16. 11. 2000 oziroma v trenutku pravnomočnosti te odločbe, ali pa je terjatev nastala že v času storitve prekrška.

11. Pravni temelj nastanka terjatve je lahko pravni posel, zakon ali sodna odločba. Ker zakon ne določa, kdaj terjatev države iz naslova denarne kazni za prekršek nastane, je mogoče le, da ta terjatev nastane na podlagi sodne odločbe. Revident tako nima prav, da je položaj v obravnavanem primeru podoben pravdnemu postopku, kjer stranka vtožuje denarno terjatev. V primeru kot ga opisuje revident, podlago za nastanek terjatve predstavlja bodisi pogodba bodisi zakon – na primer v primeru, ko bi terjatev izvirala iz škodnega dogodka.

12. Vrhovno sodišče meni, da terjatev države iz naslova denarne kazni za prekršek nastane šele s trenutkom, ko (sodna) odločba o prekršku postane pravnomočna, in ne že s samo izdajo take odločbe, kakršen je zaključek Upravnega sodišča, kar pa na pravilnost njegove odločitve v obravnavanem primeru ni vplivalo. Odločitev Upravnega sodišča, ki za čas nastanka terjatve šteje že datum izdaje odločbe o prekršku, bi po mnenju Vrhovnega sodišča namreč lahko pomenila kršitev načela domneve nedolžnosti, ki je s sprejetjem novega Zakona o prekrških - ZP-1 (Uradni list RS 7/2003), postala izrecna zakonska določba (7. člen ZP-1).

13. Ker je bil zoper revidenta s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 28. 7. 2000 začet postopek prisilne poravnave, odločba Sodnika za prekrške z dne 16. 11. 2000 pa je postala pravnomočna 1. 12. 2000, je terjatev države iz naslova denarne kazni za prekršek nastala po začetku postopka prisilne poravnave in zato nanjo potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka.

14. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.