Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, ki ga ni uspešno zaključila, dolžna vrniti v bruto ali neto znesku.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, ki ga ni uspešno zaključila, dolžna vrniti v bruto ali neto znesku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v veljavi ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 8. 2013 in toženki naložilo, da tožeči stranki plača znesek 10.298,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2010. Tožbenemu zahtevku je ugodilo na podlagi ugotovitve, da sta stranki sklenili pogodbo o sodniškem pripravništvu, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo toženki odobrila odsotnost z dela, toženka pa da bo opravila pravniški državni izpit ter da bo tožeči stranki povrnila vse stroške, povezane z izobraževanjem, če izpita ne bo v roku opravila. Toženka izpita ni opravila, dosojeni znesek pa predstavlja nadomestilo plače za 75 dni, ko je bila toženka kot pripravnica na sodišču in 25 dni, ko je bila na študijskem dopustu. Vsi stroški v zvezi s pripravništvom in pravniškim državnim izpitom, ki jih je toženka dolžna povrniti na podlagi pogodbe, zajemajo tako nadomestilo neto plače, ki jo je toženka prejela, kot tudi plačilo davkov in prispevkov. Navedeno izhaja tudi iz Pravilnika o izobraževanju in usposabljanju v Ministrstvu za obrambo, na katerega se pogodba sklicuje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijani del prvostopenjske sodbe. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, ali je delavec dolžan vračati nadomestilo plače, ki ga je prejel za čas odsotnosti zaradi izobraževanja, čeprav je tudi v odsotnosti vse svoje delo opravil in ali lahko delodajalec od delavca zahteva vračilo plačanih prispevkov in davkov, če delavec hkrati opravlja delo in se usposablja. Opozarja tudi na neenotno prakso pritožbenega sodišča glede vprašanja, ali mora delavec v takšnih primerih vrniti neto ali bruto zneske.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo dopustilo glede vprašanja, ki je opredeljeno v izreku.