Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oz. pravilno predlog) s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oz. pravilno predlog) s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) nasprotnemu udeležencu (očetu) naložilo, da mora za mladoletnega sina plačevati preživnino v znesku 280,00 EUR mesečno, za polnoletno hčer pa v znesku 312,00 EUR mesečno, za oba od 1. 7. 2021 dalje (na TRR matere oziroma po hčerini polnoletnosti za hčer na njen TRR). V presežku je predlog zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo tako, da je spremenilo preživnino za mladoletnega sina v znesek 250,00 EUR mesečno in za polnoletno hčer (tudi) v znesek 250,00 EUR mesečno, za oba od 24. 3. 2023 dalje. V ostalem je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagateljici v predlogu za dopustitev revizije ne sprejemata odločitve sodišča druge stopnje, ki je preživnini za polnoletno hčer in mladoletnega sina znižalo ter ju prisodilo šele od dneva izdaje sklepa. Zavzemata se za vzpostavitev sklepa sodišča prve stopnje. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da se postopki zaradi določitve preživnine bistveno razlikujejo glede na to, ali se preživnina določa za mladoletnega ali polnoletnega otroka; (2) ali je pravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da je sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti na interese otrok zgolj v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristi mladoletnih otrok, v postopkih uveljavljanja pravic in koristi polnoletnih otrok pa ne; (3) ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oz. pravilno predlog) s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje; (4) ali je pravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da mora predlagatelj v nepravdnem postopku o varstvu koristi otrok postaviti konkreten zahtevek (oz. pravilno predlog), od katerega dne dalje zahteva preživnino; (5) ali je pravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da v nepravdnem postopku zaradi varstva koristi otroka sodišče ne sme odločiti tudi širše od postavljenega predloga; (6) ali je pravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da je polnoletnost druge predlagateljice pomemben kriterij, zaradi katerega je potrebno preživnino zanjo znižati; (7) ali je pravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da se je, če ima druga predlagateljice višje potrebe, dolžna sama angažirati, da si jih plača; in (8) ali pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima starš z otroci, ko so ti pri njem na stiku, prav tako stroške in te stroške primerno finančno ovrednoti ter s tem znižuje preživninsko obveznost tega starša. 4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).