Jedro

Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.

Predlagateljica v predlogu ne pojasni konkretizirano, kako bi pogodba in aneks k pogodbi vplivala na dokazni postopek in dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje, zlasti ob dejstvu, da je sodišča prve stopnje kronološko, jasno in pregledno obrazložilo prehod pravice (so)uporabe spornih zemljišč na tožečo stranko.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prva toženka in druga toženka sami nosita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Pravnomočno je bilo ugotovljeno, da je Prodajna pogodba, ki sta jo v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 431/09 z dne 4. 3. 2009 sklenili prva in druga toženka nična ter da nima pravnih učinkov. Posledično je bilo ugotovljeno tudi, da je vknjižba lastninske pravice na ime druge toženke pri nepremičninah, ki so predmet sporne pogodbe, neveljavna in da se pri teh nepremičninah izbriše lastninska pravica, vpisana na ime druge toženke ter se dovoli vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Prva toženka je 11. 2. 2015 predlagala obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je izvedela za nova dejstva in pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša sodba, če bi bila ta dejstva znana, oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V predlogu je navedla, da listin, zaradi katerih predlaga obnovo postopka, ni mogla uporabiti prej, saj z njimi ni bila seznanjena, oziroma se je z njimi seznanila šele po pravnomočnosti sodbe, izdane v postopku II P 648/2012, ko je od A., d. d.), 12. 1. 2015 prejela dopis „Situacija ureditve“ s prilogami.

3. Sodišče prve stopnje je predlog prve toženke za obnovo postopka zavrglo (I. točka izreka sklepa) in ji naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke (II. točka izreka sodbe). Ugotovilo je, da prva toženka ni uspela dokazati, da ob primerni skrbnosti ni vedela oziroma ni mogla vedeti za obstoj dokazov, ki jih predlaga v obnovitvenem postopku.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

5. Prva toženka zoper pravnomočen sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka vlaga revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu prve toženke za obnovo postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepov sodišč nižjih stopenj ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

6. Revizija je bila vročena tožeči stranki in drugi toženki. Druga toženka je na revizijo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

Razlogi sodišč nižjih stopenj

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka ni uspela dokazati, da ob primerni skrbnosti ni vedela oziroma mogla vedeti za obstoj dokazov, ki jih predlaga v obnovitvenem postopku. Pri iskanju pravdnega gradiva namreč ni ravnala z zadostno skrbnostjo. Od stranke, ki ravna s potrebno skrbnostjo, se lahko pričakuje, da pregleda arhivsko dokumentacijo v zvezi s spornim zemljiščem. To možnost je prva toženka po oceni sodišča imela, pa je ni izkoristila, pri čemer pa za pregled arhivske dokumentacijo ni zaprosila niti A., d. d., ki je v okviru sklenjene koncesijske pogodbe zanjo izvajal nalogo zbiranja dokumentacije v zvezi z zemljišči prve toženke.(1)

8. Sodišče druge stopnje razlogom sodišča prve stopnje pritrjuje, pri čemer pa dodaja, da je za presojo skrbnosti predlagateljevega ravnanja v prejšnjem postopku ključno to, kakšne listine je predlagateljica po naključju našla. Predlagateljica v obravnavani zadevi kot dokaz, ki naj bi dokazoval, da sporno zemljišče ni funkcionalno zemljišče, k obstoječim dokumentom prilaga grafični del programskega načrta zazidalnega načrta, ki ga je za naročnika B. v letu 1975 izdelal A. Zazidalni načrt je prostorski akt, na podlagi katerega so sprejeti prostorski izvedenimi akti, zato je nesprejemljiv pritožničin argument, da za dokument ni vedela oziroma da ni mogla vedeti. Že v postopku pred sodiščem prve stopnje je bila namreč dolžna pregledati vse prostorske akte in prostorske izvedbene akte, ki so podlaga za gradnjo na območju spornega zemljišča, saj so vsi ti akti pomembni za opredelitev funkcionalnega zemljišča objektov na spornem zemljišču. Zazidalni načrt je prostorski akt, za katerega je predpisano, kdo ga pripravi, zato ni mogoče pritrditi pritožnici, da bi morala iskati naključno in na različnih krajih. Dostopnosti dokumenta pa ne zmanjšuje niti dejstvo, da je iz leta 1975, saj mora prostorski načrtovalec prostorski akt zaradi njegove trajne narave hraniti in celo objaviti v Uradnem listu ali občinskem glasilu.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz vsebine revizije izhaja, da je v velikem delu njenega besedila dobeseden prepis pritožbe. Samo prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Prva toženka je namreč po oceni Vrhovnega sodišča na ponovljene pritožbene, sedaj revizijske ugovore, navedene na 3. in 4. strani revizije, dobila pravilne in obrazložene odgovore že v sklepu sodišča druge stopnje (4. in 5. točka obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje), kar pa izhaja tudi iz povzetka, navedenega v prejšnji točki obrazložitve. Revizijsko sodišče se v nadaljevanju zato opredeljuje le do tistih očitkov, ki izpodbijajo razloge sodišča druge stopnje.

10. Revidentka ni uspešna niti pri uveljavljanju očitka, da je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko je sklenilo, da se predlagateljica v zvezi s predloženo Pogodbo št. 1 o prispevku k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča v soseski C. ter Aneksa št. 2 k tej pogodbi ni opredelila do vsebine listin oziroma do tega, kako bi listini, v kolikor bi bili v postopku uporabljeni, vplivali na odločitev. Prva toženka v predlogu namreč ne pojasni konkretizirano, kako bi pogodba in aneks k pogodbi vplivala na dokazni postopek in dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje, zlasti ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje kronološko, jasno in pregledno (tudi na podlagi predložene listinske dokumentacije) obrazložilo prehod pravice (so)uporabe spornih zemljišč na tožečo stranko, čeprav, kot izhaja iz razlogov sodišča druge stopnje, prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, niti ne z določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.(2) Sodišče prve stopnje je zato nepopoln predlog prve toženke tudi v tem delu utemeljeno zavrglo.

11. Revidentka je v zvezi z kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP postavila le pavšalno trditev, da je sklep sodišča druge stopnje brez razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma da je med njimi nasprotje. Taka pavšalna in ne-konkretizirana trditev o obstoju bistvene kršitve določb postopka ne zadošča. 12. Prva toženka sodišču druge stopnje očita tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje, v posledici česar je bilo po mnenju revidentke zmotno uporabljeno materialno pravo (glej stran 6 revizije). Ugotovitve o dejanskih okoliščinah po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno izpodbijati, zato niso predmet revizijske presoje.

13. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo prvega toženca zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 384. člena ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

14. Prva toženka z revizijo ni uspela, odgovor druge toženke na revizijo pa ni bil potreben, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 165. člena ZPP sami krijeta svoje stroške revizijskega postopka.

(1) A., d. d., dokumentacijo zbira iz treh virov: 1. iz svojega arhiva, 2. iz arhiva prve toženke in 3. iz arhivov upravnih enot. (2) V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o prometu z nepremičninami (ZPN) se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLND) pa se je pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini na podlagi samega zakona spremenila v lastninsko pravico (prvi odstavek 2. člena, 3. člen, 4. člen in 5. člen ZLNDL).